ponarejanje listin - ugotovitve v inšpekcijskem postopku
Do spora med obdolžencem in M., ki je po trditvi obdolženca rezultiral s storitvijo več kaznivih dejanj M. na njegovo škodo, prišlo dne 5. 8. 2010. Inšpektorat pa je pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812, pooblastilo o vodenju gradbenih del, potrdilo Inženirske zbornice Slovenije ev. št. GRA … z dne … 2007 s katerim se potrjuje, da je obdolženec po poklicu gradbeni tehnik dne 19. 5. 1982 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del s področja gradbene stroke in predmetno ugotovljeno ponarejeno diplomo Univerze v S., Gradbene fakultete v S. prejel dne 17. 5. 2010 (list. št. 11 spisa). To pa je bilo v času, ko so bili po pritožbeno neproblematizirani izpovedbi priče S. odnosi med obdolžencem in M. odlični.
Sklicevanje obdolženca na izpovedbo kot priče zaslišane gradbene inšpektorice o tem, da se s predmetno fotokopijo diplome sploh ni ukvarjala, ker je na podlagi podatkov iz potrdila, ki ga je obdolžencu izdala Inženirska zbornica Slovenije ugotovila, da so bili pogoji izpolnjeni za opravljanje vodje del, je neutemeljeno. Neukvarjanje gradbene inšpektorice s predmetno ponarejeno diplomo, na obstoj kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – oprava izvršbe – pravni interes za pritožbo – odločanje o pravnih sredstvih
Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odbor
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.
Ne drži trditev pritožnice, da ponovna prisilna poravnava, ki bi učinkovala za zavarovane terjatve, ni dovoljena. 50. člen prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F namreč v petem odstavku določa, da ne glede na drugi odstavek 221.z člena ZFPPIPP (ki določa, da ponovna prisilna poravnava lahko učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava), lahko predlog za ponovno prisilno poravnavo vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – zakoniti zastopnik – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – funkcija – ime in priimek – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Toženka je pravna oseba, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Za popolno pritožbo toženke zoper sodbo je bilo nujno, da se poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, ob firmi toženke navedejo tudi ime in priimek osebe, ki jo zastopa, ter njena funkcija, ta oseba pa mora tudi podpisati pritožbo. Če ena od teh nujnih sestavin manjka, je pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je določenega dne prejel od računovodkinje kluba (kjer je volontersko opravljal funkcijo športnega direktorja) določen znesek denarja z namenom, da bi pridobil sponzorska sredstva, pri tem pa tega denarja ni uporabil v ta namen niti ga ni vrnil društvu. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, ali očitane kršitve vsebujejo vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209 člena KZ-1. Kaznivo dejanje po tem členu stori oseba, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi in se kaznuje z zaporom do treh let. Storilec se mora zavedati protipravnosti prilastitve in to prilastitev tudi voljno uresničiti. Enako velja glede drugega očitka v izredni odpovedi. Tožnik naj bi s tem, ko je prosil določeno osebo, da mu posodi denar za poplačilo leasing obroka za njegov avto in nato, kljub večkratnim pozivom, da naj denar vrne, tega ni storil ter je tako že ob izposoji denarja vedel, da denarja ne bo mogel vrniti, storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V skladu z določbo 1. odstavka 211. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje goljufije, kdor sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno dejanje goljufije je ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v takšni zmoti. Pri tem pa mora biti podan storilčev namen (naklep), da si s tem pridobi protipravno premoženjsko korist. Kot znak obravnavanega kaznivega dejanja mora biti torej podan direktni naklep, namen storilca, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist. Če takšnega naklepa ni, kaznivo dejanje goljufije ni podano, čeprav bi šlo za lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar pa je dopustno tak ugovor vložiti zgolj v roku osmih dni od njegove vročitve.
Ker pritožba toženca zoper sklep ni podpisana, je nepopolna.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084341
SZ-1 člen 25, 25/1. SPZ člen 18. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – določitev upravnika – soglasje solastnikov – skupnost etažnih lastnikov – skupni deli
Čeprav SZ-1 res nikjer izrecno ne določa, da mora imeti večstanovanjska stavba (z enovito ID) enega upravnika, ni dvoma, da je za določitev upravnika potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (prvi odstavek 25. člena SZ-1).
zapuščina brez dedičev – Republika Slovenija kot pravni naslednik – prevzemnik pravde – založitev zneska za izvedbo dokaza
Pokojna B. B. je kot drugatoženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank, zato je njena obveznost, da (z ostalimi toženci) založi polovico zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice, prešla na njeno pravno naslednico Republiko Slovenijo, ki ni umaknila predloga za izvedbo tega dokaza (strankina procesna dejanja zavezujejo tudi njenega pravnega naslednika, kot prevzemnika pravde).
ZPP člen 153, 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1, 13.
priča – stroški – potni stroški za pristop na narok – stroški za hrano in prenočišče – povračilo izgubljenega zaslužka – predujem – nadomestilo plače
Pogoj za povrnitev nadomestila plače delodajalcu je predhodno dejansko izplačana in z ustreznimi listinami izkazana plača delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi vabila za pričo.
Sodišče vselej presoja, kakšen je objektivni in kakšen subjektivni domet in pomen žaljive izjave, upoštevaje vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo bolečin in njihovo trajanje.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081137
SZ-1 člen 30, 30/1. OZ člen 190. SPZ člen 115, 118. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – solastniški deleži – ključ delitve – trditvena podlaga – sklicevanje na listine – preizkusljivost sodbe – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – stroški upravljanja – stroški obratovanja – verzija
Posledica imetništva v večstanovanjsko-poslovnem objektu je dolžnost plačevanja stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe ne glede na to, ali so posamezne storitve dejansko uporabljene s strani vsakega etažnega lastnika.
Delitev stroškov po bruto in neto površini v razmerju do celotne površine predstavlja delitev po solastniških deležih, zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da trditvene podlage za uporabo 115. člena SPZ v konkretnem primeru ni bilo.
Na podlagi zatrjevanih podatkov o relevantnih dejstvih, ki so vsebovani v listini A1 kot sestavnim delom pripravljalne vloge in ostalih trditev tožeče stranke v prvi in drugi pripravljalni vlogi, je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za izračun višine stroškov upravljanja in tistih drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe in ki so bili določeni sorazmerno solastniškemu deležu tožene stranke.
Ob koncu pravdnega postopka je treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravdnih in izvršilnih stroškov sodišče v končni odločbi ne pobotava.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo – stranka ni prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa – odškodnina za nepremoženjsko škodo kot sredstvo za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je po ustaljeni sodni praksi izoblikovan na podlagi kriterijev, ki jih za ugotovitev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in 11. člen ZST-1 in ustavna odločba U-I-131/14. Sodišče prve stopnje je med tožničine prihodke tako moralo upoštevati tudi znesek 11.597,88 EUR, ki jih je tožnica prejela na račun odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47-4, 55, 50/1, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada za izvedensko delo – izvedensko mnenje s področja psihiatrije – psihiatrija – psihiater – zahtevno mnenje – zelo zahtevno mnenje – pregled oškodovanca
V konkretni zadevi je izvedenec izdelal izvedensko mnenje s področja psihiatrije, takšna pa sodna praksa ocenjuje večinoma kot zahtevna, v nekaterih primerih pa tudi kot zelo zahtevna. Sama dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna.
ZIZ člen 242. ZDPra člen 16. Odvetniška tarifa člen 3, 4, 4/6, 9, 11. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/1, 27/3, 27/6.
zavarovanje terjatev z zastavno pravico na nepremičnini – nagrada za predlog za zavarovanje na podlagi sporazuma strank – razlaga Odvetniške tarife – primerjava podobnih opravil
Odvetniško tarifo je treba razlagati na način, da se predlog za zavarovanje na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sporazuma strank ovrednoti s primerjavo podobnih opravil, ki so v OT ovrednotena, torej po 3. točki tarifne številke 27.
sprememba tožbe – odtujitev terjatve med pravdo – privolitev – relevančna teorija – soglasje
Tožnica je glede na odtujitev vtoževane terjatve med pravdo v skladu s prevladujočo relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da sedaj zahteva izpolnitev v korist nove upnice. Za takšno spremembo tožbe toženkino soglasje ni potrebno, saj je treba določbo 186. člena ZPP o „drugem predmetu ali denarnem znesku“ razlagati tako, da zajema tudi tovrstno spremembo tožbe, do katere je prišlo v tej pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007053
KZ-1 člen 191, 191/1, 299. ZKP člen 355.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja - dokazna ocena
1. Kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 stori, kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. Že iz dikcije pravkar navedene določbe je moč razbrati, da je prepovedana posledica tega kaznivega dejanja v tem, da se eden ali več članov iste družinske skupnosti znajde v podrejenem položaju.
2. Nikakršnega dvoma ni v tem, da je izguba ravnotežja in poznejši padec policistke posledica obtoženčevega aktivnega oz. hotenega početja, ne pa morebiti naključne izgube ravnotežja ob poskusu zaustavitve obtoženca s prijetjem za roko.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/3, 110/6, 110/7, 119, 390, 421, 421/1, 425, 426, 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost
Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je relevantna starost vdove ob moževi smrti. Glede na to, da je tožnica ob moževi smrti dopolnila starost 34 let, ne izpolnjuje pogojev določenih v 1. alineji prvega odstavka (starost 50 let in 6 mesecev) in tretjem odstavku 110. člena v zvezi s 421. členom ZPIZ-1 (starost 45 let in 6 mesecev, da bi pridobila pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let in 6 mesecev starosti), niti pogojev v sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 (vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanke, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 45 let in 6 mesecev, če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, dopolnila pa je 40 let in 6 mesecev, ko dopolni 45 let in 6 mesecev starosti). Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.