STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019753
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/4, 157a, 157a/1, 176, 176/1, 176/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2006) točka IX, IX/1. Začasna tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v radijskih programih, ki nimajo statusa programa nacionalnega pomena (2012) točka 6. ZPP člen 13, 13/1. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 190/1, 299, 299/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
sorodne pravice - fonogram - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - procesna legitimacija - razmerja s tujimi elementi - nadomestilo za uporabo fonogramov - višina nadomestila - tarifa Zavoda IPF - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - sodno varstvo - povrnitev škode in civilna kazen - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - kdaj zapade odškodninska obveznost - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - davek na dodano vrednost (DDV)
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za določitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0063265
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - povračilni zahtevek - prodaja poslovnih deležev - ničnost prodajne pogodbe - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - isto vodstvo obeh strank - povezani družbi - namen izčrpavanja premoženja - vrednost poslovnih deležev v trenutku prodaje - realna cena - pasivna legitimacija - nezmožnost vrnitve deležev - ustrezno denarno nadomestilo
V obravnavanem sporu se ugotavlja ničnost pogodbe, ki jo je sklenila tožena stranka. Kot stranka takšne pogodbe, pa seveda v sporu mora biti udeležena. Dejstvo, da stvari, ki jih je na podlagi te pogodbe dobila, nima več, ne pomeni, da ni pasivno legitimirana, ampak le, da tistega, kar je na njeni podlagi dobila (v primeru, da bo ugotovljena ničnost pogodbe), ne bo mogla vrniti v naravi in bo zato morala dati ustrezno denarno nadomestilo.
V kolikor so bili poslovni deleži prodani po realni ceni, o nedopustnem nagibu oškodovanja upnikov prodajalca ni mogoče govoriti.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
Ker je tožeča stranka dokazala škodni dogodek in opustitev delodajalca, mora zavarovalnica plačati škodo tožeči stranki. Tožnica je delala v skladišču, ko se je sprožilo stojalo za perilo zaradi premika težišča, udarilo v lestev, ki je padla na tožničino glavo. Delodajalec mora naložiti stvari v skladišču tako, da so naložene stabilno in ne padejo. Da je bilo ravnanje delodajalca pravilno, bi morala dokazati tožena stranka, kar ji ni uspelo.
osebni stečaj - splošna pravila postopka osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika
Sodišče v primerih, kadar stečajni dolžnik prejema plačo, s posebnim sklepom ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za določene zneske v korist točno navedenih beneficiarjev, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora te zneske namesto stečajnemu dolžniku, plačevati v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja. Kadar izplačevalec ne ravna skladno s sklepom, sodišče izda sklep, s katerim izplačevalcu naloži, naj v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po tem sklepu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075276
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 282, 370, 370/3. SPZ člen 184, 184/1, 207, 207/1, 207/2, 209, 209/2. OZ člen 421, 421/2, 426.
globalna fiduciarna cesija – odstop terjatve v zavarovanje – stečajni postopek nad odstopnikom – ločitvena pravica – zunajsodno obravnavanje ločitvene pravice – zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.
ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. EZ-1 člen 471, 472, 552.
razlastitev - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - elektroenergetski objekt - stvarna služnost - pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem - priposestvovanje - omejitev lastninske pravice - odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist - zastaranje
Ker zahtevek za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvi, da je toženec imetnik služnostne pravice v javno korist, ki ni bila pridobljena na način, predviden z zakonom, je neutemeljen pritožbeni očitek, da glede na odločitev sodišča o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem, tožnik ni upravičen do odškodnine.
Ker niti tožnik niti njegov prednik nista privolila v neodplačno omejitev svoje lastninske pravice ali se tej pravici odpovedala, je po ugotovitvi o obstoju služnosti upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – mladoletni odvisnik – strošek žepnine za cigarete – časovne meje pravnomočnosti – stroški pravdnega postopka – odločitev po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje mladoletniku neutemeljeno ni priznalo stroška žepnine za cigarete za bivanje v komuni v višini 30,00 EUR, saj je življenjsko logično, da se odvisnik težko hkrati odvaja odvisnosti od drog in cigaret.
Po oceni pritožbenega sodišča je primerno razmerje po katerem naj toženec prispeva za kritje 35 % potreb mladoletnega A. A. Res ima tožnica višji dohodek kot toženec, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je skrb za mladoletnega sina v celoti na tožnici, saj toženec stikov s sinom ne izvaja, prav tako pa tudi ne sodeluje pri vključitvi v obravnavo svojcev, katerih otroci uživajo droge.
SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
delicta propria – kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti
Dejstvo, da izraza dejanski direktor Zakon o gospodarskih družbah ne pozna, ni relevantno. Za presojo zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti je namreč relevanten kazenski zakon, in sicer določba prvega odstavka 254. člena KZ. Iz te določbe ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca (delicta propria), torej ni potrebno, da je storilec formalni direktor, ampak zadošča, da storilec de facto prevzame vlogo poslovodnega organa družbe.
Glede na natančno določene storitve, ki naj bi jih opravil B. B., nikakor ni mogoče govoriti, da je šlo za lobiranje B. B., saj je dejansko šlo za poslovno svetovanje.
Nadaljnji denarni tok po tem, ko je bila gotovina na podlagi šestih računov, ki jih je izdala družba Y d. o. o., nedvomno plačana s strani družbe X d. o. o., za predmetni kazenski postopek ni relevanten, saj je sodišče prve stopnje nedvomno ugotovilo, da je bilo vseh šest računov fiktivnih, ker B. B. zatrjevanih storitev lobiranja ni opravil.
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
spor majhne vrednosti – upoštevanje navedb – stroški upravljanja – aktivna legitimacija
V postopku na prvi stopnji do 27. 2. 2014, ko se je iztekel 8 dnevni rok za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke, tožena stranka na vlogo ni odgovorila. Vse navedbe, ki jih je sodišču posredovala po tem datumu, so prepozne in jih sodišče pravilno ni upoštevalo.
ZFPPIPP člen 383, 383/2, 383/2-3, 384, 399, 399-4, 403.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjskim položajem dolžnika - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - ugotavljanje obstoja ugovornega razloga - trditvena podlaga vlagatelja ugovora - terjatve, ki niso vključene v končni seznam - neprijava terjatev - posojila pri fizičnih osebah - posojanje naprej - tveganje nezmožnosti izpolnitve dolžnikov - solidarna zaveza za kredit - lažno prikazovanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - kršitev obveznosti - odtegnitev pravnega varstva
Pri ugotavljanju obstoja ugovornega razloga iz 403. člena ZFPPIPP je sodišče vezano na trditveno podlago in ponujene dokaze s strani vlagatelja ugovora.
Neutemeljeno je sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega naj bi izhajalo, da dolg znaša 24.975,06 EUR. Sam pritožnik je v predlogu za začetek stečaja zatrjeval obstoj obveznosti, katerih terjatve niso vključene v končni seznam prijavljenih terjatev. Ker pa v osebnem stečaju, v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku le-te ne prenehajo, to ne pomeni, da dolžnik zaradi neprijave vseh obveznosti takšnih obveznosti nima.
Dolžnik je zatrjeval, da si je zneske, na katere sta se sklicevala upnika v ugovoru, izposodil zato, da jih je posodil naprej. To samo po sebi izkazuje prevzemanje obveznosti, za katere je vzpostavljeno tveganje ali jih bo uspel izpolniti, saj je na dolžnika prešlo tudi tveganje nezmožnosti izpolnitve njegovih dolžnikov.
Lažno prikazovanje premoženjskega stanja ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja pomeni kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Zato sodišče takšnemu postopanju dolžnika ne more nuditi pravnega varstva.
zapisnik – prepis zapisnika – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – zvočni posnetek – prepis zvočnega posnetka – pravica do vpogleda v prepis zvočnega posnetka – nepravilnost prepisa – vodstvo glavne obravnave – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Če stranka meni, da je zapisničarka vsebino zvočnega posnetka nepravilno zapisala (to kontrolo omogoča branje zapisnika), ima pravico ugovarjati zoper zapisnik. Z ugovorom lahko stranka doseže dvoje: predvsem korekcijo zapisnika, če pa to ne, ji daje možnost, da nepravilnost zapisnika uspešno uveljavlja v pritožbi.