stroški postopka – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbe – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka
V odgovoru na tožbo je toženec priznal iztoževano obveznost, pripoznati pa zahtevka ni mogel, ker terjatev takrat še ni zapadla v plačilo. Do dneva natančno je navedel čas zapadlosti terjatve, napovedal izpolnitev obveznosti na ta dan in obveznost tudi dejansko izpolnil. S 157. členom ZPP predpisan pogoj pripoznave tožbenega zahtevka je na ta, sicer specifičen način, izpolnjen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0072484
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 157a, 157a/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 229, 229/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
procesna legitimacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - pravice tujih proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila - odškodninski zahtevek - zapadlost odškodninske obveznosti - zakonske zamudne obresti - DDV
Tožeča stranka kot edina kolektivna organizacija za varstvo pravic iz fonogramov (in v okviru dovoljenja) lahko uveljavlja tudi pravice inozemskih proizvajalcev fonogramov.
Smiselna uporaba sicer že ne več veljavnega skupnega sporazuma ima prednost pred uporabo drugega skupnega sporazuma ali sploh bistveno drugačnega načina vrednotenja predvajanja komercialnih fonogramov. To velja še toliko bolj, ker je določitev odmene za uporabo fonogramov že v ZASP mišljena kot zgolj začasen ukrep.
Izvršitev štirinajstih kaznivih dejanj velike tatvine na škodo štirinajstih oškodovancev še ne pomeni, da je obdolženec v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja storil štirinajst kaznivih dejanj prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1B je trenutno kaznivo dejanje, ki je storjeno s prevzemom stvari z enim od zakonsko določenih načinov prikrivanja. Glede na to, da so bili določeni vlomi storjeni v enakih časovnih in krajevnih okoliščinah, je neživljenjski in nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil „vseh štirinajst dejanj“, torej da naj bi odtujene stvari prejel po vsaki izvršeni tatvini. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil nadaljevano kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1B v zvezi s 54. členom KZ-1B, zmoten pa je zaključek sodišča prve stopnje o številu posamičnih izvršenih dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja.
prekinitev postopka vpisa v sodni register – delničar – pravni interes za pritožbo – predlog za prekinitev v pritožbi
V prvostopenjskem postopku je bil edini udeleženec postopka subjekt vpisa kot predlagatelj postopka. Če pa obstaja le en udeleženec postopka, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti, saj drugi odstavek 33. člena ZSReg že pojmovno predpostavlja obstoj več udeležencev postopka, ne le enega.
Pritožnici šele v fazi pritožbenega postopka ne moreta doseči predlagane odločitve o prekinitvi postopka. Tudi iz tega razloga jima je treba odreči pravni interes za pritožbo, ki se presoja tudi z vidika možnosti, ali bi pritožnici lahko v pritožbenem postopku izposlovali zanju ugodnejšo odločitev.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-1, 142/1-7, 221i, 221j, 221l.
prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov – aktivna legitimacija za prenos pooblastila – nujni sosporniki – predlagatelj postopka prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so za vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov po 221.i členu ZFPPIPP aktivno legitimirani zgolj vsi upniki predlagatelji, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, skupno in da je tudi prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika predviden za vse upnike predlagatelje skupno.
Predlagatelji imajo procesni položaj, ki je podoben položaju nujnih sospornikov, kar pomeni, da lahko pravno učinkovito procesna dejanja, ki jih lahko po ZFPPIPP opravljajo kot predlagatelji postopka, opravljajo samo vsi skupaj oziroma skupaj tisti med njimi, katerih vsota terjatev do dolžnika presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javnem dostopnem letnem poročilu dolžnika.
Ker ima pritožnik status predlagatelja postopka prisilne poravnave v smislu 221.j člena ZFPPIPP, mu njegov procesni položaj dovoljuje tudi vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike po 221.i členu ZFPPPIPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
ZD člen 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
napotitev na pravdo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče se je sklicevalo na 213. člen ZD, vendar pa svoje odločitve o napotitvi na pravdo ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. EZ-1 člen 471, 472, 552.
razlastitev - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - elektroenergetski objekt - stvarna služnost - pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem - priposestvovanje - omejitev lastninske pravice - odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist - zastaranje
Ker zahtevek za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvi, da je toženec imetnik služnostne pravice v javno korist, ki ni bila pridobljena na način, predviden z zakonom, je neutemeljen pritožbeni očitek, da glede na odločitev sodišča o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem, tožnik ni upravičen do odškodnine.
Ker niti tožnik niti njegov prednik nista privolila v neodplačno omejitev svoje lastninske pravice ali se tej pravici odpovedala, je po ugotovitvi o obstoju služnosti upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.
ZFPPIPP člen 384, 384/11. ZKP člen 156, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
meje preizkusa sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni preizkus - pritožbeni razlogi - dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati - dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza - nedovoljen dokaz - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - sadeži z zastrupljenega drevesa - sklepčen izrek sodbe -razumljiv izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izostala ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe - konkretizacija kršitev - obrazloženost pritožbe
V Zakonu o kazenskem postopku ni nikjer določeno, da v primeru kršitve 156. člena ZKP, kaj šele v primeru zatrjevane kršitve enajstega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bi se morala nanašati na gospodarsko družbo F., d.o.o., ne bi smela biti oprta in še manj, da bi ti morali biti izločeni. Jasno je tudi, da potem niti dokazi, ki bi izvirali iz takšnih dokazov, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, ne morejo biti nedopustni.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
Ker je tožeča stranka dokazala škodni dogodek in opustitev delodajalca, mora zavarovalnica plačati škodo tožeči stranki. Tožnica je delala v skladišču, ko se je sprožilo stojalo za perilo zaradi premika težišča, udarilo v lestev, ki je padla na tožničino glavo. Delodajalec mora naložiti stvari v skladišču tako, da so naložene stabilno in ne padejo. Da je bilo ravnanje delodajalca pravilno, bi morala dokazati tožena stranka, kar ji ni uspelo.
spor majhne vrednosti – upravljanje poslovne stavbe – obratovalni stroški – neupravičena obogatitev – zakonska subrogacija – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – konretizirano prerekanje dejstev – pavšalni ugovori – dokazno breme – pravočasnost navajanja trditev in dokazov – prekluzija – načelo proste presoje dokazov – formalna dokazna pravila – sklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so potrdila o plačilih dobaviteljem predložena prepozno, saj je tožeča stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi), v drugi pripravljalni vlogi pa je že podane navedbe le dodatno obrazložila ter skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP odgovorila na navedbe tožene stranke v dopolnitvi odgovora na tožbo, ter v zvezi s temi „odgovornimi navedbami“ predložila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071120
URS člen 22. OZ člen 111, 111/2, 111/4, 111/5, 247, 1019, 1019/3. ZFPP člen 27, 27/4. ZPP člen 181, 181/2, 213, 213/2, 274, 274/1, 286, 286/4, 323, 323/3, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 359.
najemna pogodba – pisni odstop od najemne pogodbe – zamuda z izročitvijo nepremičnine v posest najemodajalcev – pogodbena kazen – zapadlost terjatve za plačilo pogodbene kazni – porok – solidarna odgovornost za obveznosti glavnega dolžnika – ugotovitveni zahtevek – pravna korist – zavrženje – zavrnitev – prepoved reformatio in peius – sestavine sodbe – overjen prepis sodbe – pravica do enakega varstva pravic – prekluzija – odločitev o stroških postopka
Tožba je bila vložena po poteku enoletnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisanih družb, zato toženec ne more biti tožen kot družbenik podjetja, lahko pa je tožen kot njegov porok, saj se je v IX. členu najemne pogodbe kot porok in plačnik zavezal, da bo poravnal vse morebitne zapadle obveznosti najemnika do najemodajalcev.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 110, 110/2, 337, 337/1.
postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju – obvezna priloga – plača in drugi prejemki iz dela – poziv na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – dopolnitev predloga v pritožbenem postopku
ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
osebni stečaj - splošna pravila postopka osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika
Sodišče v primerih, kadar stečajni dolžnik prejema plačo, s posebnim sklepom ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za določene zneske v korist točno navedenih beneficiarjev, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora te zneske namesto stečajnemu dolžniku, plačevati v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja. Kadar izplačevalec ne ravna skladno s sklepom, sodišče izda sklep, s katerim izplačevalcu naloži, naj v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po tem sklepu.