ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
Ugotovitev izvedenca, da naj pokojnik ne bi mogel v celoti razumeti in presoditi vsebine ter pomena sklenjenega pravnega posla, (tudi približno) ni argument za obstoj zgolj omejene (delne) poslovne sposobnosti. Morebitnega „delnega“ razumevanja pomena pravnega posla ne gre (enostavno, kot to očitno meni pritožba) enačiti z delno (omejeno) poslovno sposobnostjo. Za takšno presojo je pomembno zgolj, ali je sposobnost razumevanja določenega posla celostna (polna) ali ne.
Pritožbeno naziranje, da tožniki za uveljavljanje izbrisne tožbe niso aktivno legitimirani, ker kot dediči po pokojnem na predmetnem premoženju upravičenj pred tem niso pridobili (imeli), ne drži. Tožniki, ki „nastopajo“ kot dediči (torej pravni nasledniki) pokojnega, bodo na podlagi uspeha v tej pravdi dosegli, da bo nepremično premoženje „vrnjeno“ v njegovo zapuščino, na kateri bodo lahko (šele) v nadaljevanju uveljavljali svoja dedno-pravna upravičenja. S tem pa je podan tudi njihov interes za uveljavljanje zahtevkov (in s tem tudi izbrisne tožbe v skladu z 243. členom ZZK-1), ki jim je sodišče prve stopnje ugodilo.
V konkretnem primeru je neustrezno tudi sklicevanje na neobstoj dobre vere kot pogoja za uspešno uveljavljanje neveljavnosti v zemljiško knjigo vpisane pravice. V tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 je za uspešno uveljavljanje izbrisne tožbe res predviden pogoj slabovernosti pridobitelja, a se ta navezuje na drugi odstavek istega člena in je namenjen varstvu tretjih dobrovernih oseb. Vprašanje (ne)dobrovernosti je torej relevantno le glede nadaljnjih in ne neposrednih pridobiteljev (kot je toženec).
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019753
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/4, 157a, 157a/1, 176, 176/1, 176/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2006) točka IX, IX/1. Začasna tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v radijskih programih, ki nimajo statusa programa nacionalnega pomena (2012) točka 6. ZPP člen 13, 13/1. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 190/1, 299, 299/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
sorodne pravice - fonogram - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - procesna legitimacija - razmerja s tujimi elementi - nadomestilo za uporabo fonogramov - višina nadomestila - tarifa Zavoda IPF - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - sodno varstvo - povrnitev škode in civilna kazen - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - kdaj zapade odškodninska obveznost - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - davek na dodano vrednost (DDV)
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za določitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.
ZFPPIPP člen 384, 384/11. ZKP člen 156, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
meje preizkusa sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni preizkus - pritožbeni razlogi - dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati - dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza - nedovoljen dokaz - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - sadeži z zastrupljenega drevesa - sklepčen izrek sodbe -razumljiv izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izostala ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe - konkretizacija kršitev - obrazloženost pritožbe
V Zakonu o kazenskem postopku ni nikjer določeno, da v primeru kršitve 156. člena ZKP, kaj šele v primeru zatrjevane kršitve enajstega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bi se morala nanašati na gospodarsko družbo F., d.o.o., ne bi smela biti oprta in še manj, da bi ti morali biti izločeni. Jasno je tudi, da potem niti dokazi, ki bi izvirali iz takšnih dokazov, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, ne morejo biti nedopustni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov subjekta vpisa – lastnik objekta na poslovnem naslovu – predlagatelj
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
delicta propria – kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti
Dejstvo, da izraza dejanski direktor Zakon o gospodarskih družbah ne pozna, ni relevantno. Za presojo zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti je namreč relevanten kazenski zakon, in sicer določba prvega odstavka 254. člena KZ. Iz te določbe ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca (delicta propria), torej ni potrebno, da je storilec formalni direktor, ampak zadošča, da storilec de facto prevzame vlogo poslovodnega organa družbe.
Glede na natančno določene storitve, ki naj bi jih opravil B. B., nikakor ni mogoče govoriti, da je šlo za lobiranje B. B., saj je dejansko šlo za poslovno svetovanje.
Nadaljnji denarni tok po tem, ko je bila gotovina na podlagi šestih računov, ki jih je izdala družba Y d. o. o., nedvomno plačana s strani družbe X d. o. o., za predmetni kazenski postopek ni relevanten, saj je sodišče prve stopnje nedvomno ugotovilo, da je bilo vseh šest računov fiktivnih, ker B. B. zatrjevanih storitev lobiranja ni opravil.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
spor majhne vrednosti – upravljanje poslovne stavbe – obratovalni stroški – neupravičena obogatitev – zakonska subrogacija – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – konretizirano prerekanje dejstev – pavšalni ugovori – dokazno breme – pravočasnost navajanja trditev in dokazov – prekluzija – načelo proste presoje dokazov – formalna dokazna pravila – sklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so potrdila o plačilih dobaviteljem predložena prepozno, saj je tožeča stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi), v drugi pripravljalni vlogi pa je že podane navedbe le dodatno obrazložila ter skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP odgovorila na navedbe tožene stranke v dopolnitvi odgovora na tožbo, ter v zvezi s temi „odgovornimi navedbami“ predložila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071120
URS člen 22. OZ člen 111, 111/2, 111/4, 111/5, 247, 1019, 1019/3. ZFPP člen 27, 27/4. ZPP člen 181, 181/2, 213, 213/2, 274, 274/1, 286, 286/4, 323, 323/3, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 359.
najemna pogodba – pisni odstop od najemne pogodbe – zamuda z izročitvijo nepremičnine v posest najemodajalcev – pogodbena kazen – zapadlost terjatve za plačilo pogodbene kazni – porok – solidarna odgovornost za obveznosti glavnega dolžnika – ugotovitveni zahtevek – pravna korist – zavrženje – zavrnitev – prepoved reformatio in peius – sestavine sodbe – overjen prepis sodbe – pravica do enakega varstva pravic – prekluzija – odločitev o stroških postopka
Tožba je bila vložena po poteku enoletnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisanih družb, zato toženec ne more biti tožen kot družbenik podjetja, lahko pa je tožen kot njegov porok, saj se je v IX. členu najemne pogodbe kot porok in plačnik zavezal, da bo poravnal vse morebitne zapadle obveznosti najemnika do najemodajalcev.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – mladoletni odvisnik – strošek žepnine za cigarete – časovne meje pravnomočnosti – stroški pravdnega postopka – odločitev po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje mladoletniku neutemeljeno ni priznalo stroška žepnine za cigarete za bivanje v komuni v višini 30,00 EUR, saj je življenjsko logično, da se odvisnik težko hkrati odvaja odvisnosti od drog in cigaret.
Po oceni pritožbenega sodišča je primerno razmerje po katerem naj toženec prispeva za kritje 35 % potreb mladoletnega A. A. Res ima tožnica višji dohodek kot toženec, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je skrb za mladoletnega sina v celoti na tožnici, saj toženec stikov s sinom ne izvaja, prav tako pa tudi ne sodeluje pri vključitvi v obravnavo svojcev, katerih otroci uživajo droge.