V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
prekinitev postopka vpisa v sodni register – delničar – pravni interes za pritožbo – predlog za prekinitev v pritožbi
V prvostopenjskem postopku je bil edini udeleženec postopka subjekt vpisa kot predlagatelj postopka. Če pa obstaja le en udeleženec postopka, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti, saj drugi odstavek 33. člena ZSReg že pojmovno predpostavlja obstoj več udeležencev postopka, ne le enega.
Pritožnici šele v fazi pritožbenega postopka ne moreta doseči predlagane odločitve o prekinitvi postopka. Tudi iz tega razloga jima je treba odreči pravni interes za pritožbo, ki se presoja tudi z vidika možnosti, ali bi pritožnici lahko v pritožbenem postopku izposlovali zanju ugodnejšo odločitev.
ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/1-3, 285, 285č, 285č/4.
priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – izvajanje dokazov v smeri razjasnitve dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije ni izvajalo le dokazov v zvezi z okoliščinami, pomembnimi za izrek kazenske sankcije, temveč je izvajalo tudi dokaze v smeri razjasnitve dejanskega stanja. Čeprav je obtoženec pridobitev in vpogled kazenskega spisa predlagal šele potem, ko je prvostopenjsko sodišče njegovo priznanje krivde že sprejelo, ta okoliščina ne upravičuje opisanega ravnanja sodišča prve stopnje. Skladno z določbo četrtega dostavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Poleg tega podatek, da so bile obtožencu iste elektronske naprave z istimi pornografskimi datotekami zasežene že v prejšnjem postopku, sodišču prve stopnje ni bil oz. vsaj ne bi smel biti neznan, glede na to, da je to dejstvo obtoženi zatrjeval že v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom, izhajalo pa je tudi iz odredbe za hišno preiskavo.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna prepoved – delitev solastnih nepremičnin – izdaja začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – ureditvena začasna odredba
Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da sporni dve parceli, na kateri meri predlagana začasna prepoved, nista predmet delitve v tem postopku. Predlagatelj ju namreč v svojem predlogu ni zajel in tudi pritožnica doslej še ni vložila svojega (nasprotnega) predloga za njuno delitev. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po 267. členu ZIZ mogoče izdati začasno odredbo ne samo med postopkom, ampak tudi pred uvedbo sodnega postopka. Res bo morala pritožnica, ki trdi, da sta sporni dve parceli skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi s predlagateljem, v zemljiški knjigi pa je kot njun edini lastnik vpisan predlagatelj, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, svoje trditve dokazovati v pravdi; vendar pritožnici, ki doslej takšne tožbe še ni vložila, zato ni mogoče odreči pravice, da predlaga začasno odredbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072497
ZASP člen 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za odločitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
zapisnik – prepis zapisnika – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – zvočni posnetek – prepis zvočnega posnetka – pravica do vpogleda v prepis zvočnega posnetka – nepravilnost prepisa – vodstvo glavne obravnave – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Če stranka meni, da je zapisničarka vsebino zvočnega posnetka nepravilno zapisala (to kontrolo omogoča branje zapisnika), ima pravico ugovarjati zoper zapisnik. Z ugovorom lahko stranka doseže dvoje: predvsem korekcijo zapisnika, če pa to ne, ji daje možnost, da nepravilnost zapisnika uspešno uveljavlja v pritožbi.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
sklep o dedovanju – dolgovi zapustnika – upniki – zapuščinski postopek – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – terjatev dediča do zapustnika – stroški pritožbenega postopka
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi breme zapustnikovih dedičev. Ti zanje odgovarjajo do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pritožnici kot zakoniti dedinji in upnici bosta svoji terjatvi iz naslova neplačane preživnine (gre za obligacijsko in ne dednopravno pravico) urejali s sodedinjami izven zapuščinskega postopka oziroma kljub izdanemu sklepu o dedovanju, bodisi sporazumno, če to ne bo uspešno, pa v pravdi.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053196
SPZ člen 67, 67/1, 67/3.
skupnost etažnih lastnikov – posel rednega upravljanja – nepravdni postopek – nujni sosporniki – stvarna legitimacija – pomanjkanje stvarne legitimacije
Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ena izmed nasprotnih udeleženk umrla že pred vložitvijo predloga za odločitev o poslu rednega upravljanja, je predlog vložen zoper napačno osebo in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije.
Teorija in sodna praksa sta si že nekaj časa enotni, da je tožbeni zahtevek pri prikrajšanju nujnega deleža oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Ko je darilo nepremičnina, je v zemljiški knjigi obdarjenec vpisan kot lastnik. V primeru, ko nujni dedič uveljavlja zahtevek neposredno v pravdi (kot v konkretnem primeru), mora nato zahtevati neposredno izročitev nepremičnine ali dela nepremičnine in sicer z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Takšnih zahtevkov tožnik ni postavil.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.