ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dejstev, ki obstajajo v času odločanja o predlogu - relevantno dejansko stanje - sklep o zavrnitvi predloga - odločanje o pritožbi zoper sklep - sprememba premoženjskega stanja do odločanja o pritožbi - tek roka za plačilo sodne takse - pritožbena novota - objektivno staro dejstvo - učinek pravnomočnosti - subjektivno novo dejstvo
Stranka z vložitvijo pritožbe dejansko doseže, da začne rok za plačilo sodne takse - če je pritožba zavrnjena - teči šele z vročitvijo sklepa višjega sodišča in da se lahko zgodi, da je premoženjsko stanje takrat, ko mora plačati sodno takso, drugačno. Vendar zaradi tega ni mogoče reči, da sodišče ni upoštevalo relevantnega dejanskega stanja.
Treba je izhajati iz predpostavke, da so odločbe sodišč prve stopnje pravilne in zakonite, torej da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je stranka sodno takso v času izdaje sklepa sposobna plačati. V kolikor sodišče prve stopnje predlog zavrne, mora zato stranka že ob vložitvi pravnega sredstva računati s tem, da s slednjim ne bo uspela in bo morala sodno takso kasneje kljub temu plačati, četudi bi se premoženjsko stanje ob odločanju o pritožbi spremenilo.
Za pritožbeno novoto gre lahko le takrat, kadar stranka navaja objektivno staro dejstvo (torej takšno, ki je nastopilo do trenutka, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti), vendar je zanj izvedela kasneje (je torej subjektivno novo).
Tožnik je opisal sicer življenjski primer, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost toženca, ki jo je opredelil v tožbi na 50.000,000 EUR, v kasnejši vlogi pa na 1.000.000,00 EUR, vendar ne ena ne druga vloga nista docela razumljivi, predvsem pa sta obe skupaj in vsaka zase nepopolni in ne ustrezata tožbi, ki bi bila sposobna obravnavanja. Iz vlog se zahtevka ne da individualizirati - ne izhaja, kakšna škoda naj bi bila storjena, kaj predstavlja zahtevani znesek, kateri znesek to sploh je, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
stroški postopka - pravdni postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nagrada odvetnika - prenehanje pooblastila odvetniku - tarifna številka 3100 in 3101
V tej zadevi je za odločanje o stroških pomembno, da gre za postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, se nadaljeval v pravdi po ugovoru toženca zoper sklep o izvršbi in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter končal s sklepom o ustavitvi postopka, torej pravdnega postopka. Ni torej dvoma, da je pravdni postopek tekel.
Glede na to, da je ustavljeni pravdni postopek potekal kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, je upoštevaje jasno vsebino tarifne št. 3100 in dejstvo, da tožencu v tem postopku do sedaj še niso bili priznani nobeni stroški postopka, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in mu priznalo stroške na podlagi tarifne številke 3100 v celoti.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - posebna pravila o prodaji premoženja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev prodane nepremičnine - solastniški del dolžnice - drugi upravičenci, ki imajo pravico uporabljati stvar - prodaja solastniških deležev v drugih postopkih osebnega stečaja - izvedba hkratne prodaje vseh solastnih deležev - namen uporabe nepremičnine
Sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.
postopek osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – pravni interes – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – lastništvo nepremičnin – ovire za odpust obveznosti
Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - organizacija za plačilni promet - izvršitev sklepa o izvršbi - tristransko razmerje - zmota v kritnem razmerju - nakazilo (asignacija) - zmota banke - tristransko razmerje pri kondikcijskem zahtevku
V primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med tožečo in toženo stranko. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožeča stranka v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0077061
ZPP člen 184, 184/2, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - procesne posebnosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - sprememba tožbe - odločanje preko zahtevka
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub predlogu tožeče stranke, da naj se sklep o izvršbi obdrži v veljavi, slednjega razveljavilo, prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje namreč na njen „tehnični“ predlog, kako naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (torej ali naj sklep o izvršbi ohrani v veljavi, ali pa naj ga razveljavi in toženi stranki posebej naloži plačilo vtoževane terjatve), ni vezano.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – kritje stroškov popravila vozila – plačilo dela – dolžnik – pooblastilo zavarovalnici – ugovor pasivne legitimacije – leasingojemalec
Z izjavo se je toženec zavezal, da bo poravnal stroške popravila vozila, ki jih ne bo krila zavarovalnica. Za plačilo stroškov iz naslova obračunane amortizacije za nove (zamenjane) nadomestne dele (terjatev tožeče stranke), je zato podana pasivna legitimacija toženca.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Brez ustrezne trditvene podlage do dokaznega postopka sploh ne more priti, saj so dokazi namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – plačilo stroškov ogrevanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme – prodajna pogodba – dolžnosti prodajalca nepremičnine – obračun zakonskih zamudnih obresti
Dolžnost prodajalca je, da kupcu priskrbi lastninsko pravico na pridobljeni stvari. V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnin, je za pridobitev lastninske pravice nujen pogoj vpis kupca v zemljiško knjigo. Za tega mora torej poskrbeti prodajalec (in ne kupec). Če te svoje obveznosti ne izpolni, mora nositi posledice takšne opustitve.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem je bilo med pravdnima strankama že pravnomočno razsojeno. Takšen dejanski stan pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata).
spor majhne vrednosti – pritožbene novote – najemna pogodba za poslovni prostor
ZPSPP v 27. členu jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075261
ZPP člen 212, 214, 214/2, 451.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam – materialno dokazno breme – obrnjeno dokazno breme – procesno dokazno breme
Ne gre za uporabo pravil o obrnjenem (materialnem) dokaznem bremenu, temveč zato, da je tožeča stranka konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z vtoževano terjatvijo in je s tem prevalila (procesno) trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083300
ZPP člen 339, 339/2, 442, 451, 458, 458/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – delo policista – zasledovanje osumljenca – krivdna odškodninska odgovornost – spor majhne vrednosti
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
vročanje sodnih pisanj – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – tek rokov – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko mu ga vročevalec dejansko pusti v hišnem predalčniku.
ureditev meje – stroški postopka – odmera stroškov – vrednost spornega predmeta – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več oseb
Če v nepravdnem postopku za ureditev meje predlagatelj ne navede vrednosti spora niti natančno ne opiše obsega spornega mejnega prostora, ne more pričakovati, da bo sodišče vrednost parcele določilo po prostem preudarku po prvem odstavku 22. člena ZOdvT. Sodišče je kot vrednost predmeta pravilno upoštevalo znesek 4.000,00 EUR na podlagi drugega odstavka 22. člena ZOdvT.
Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.