ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 142, 142/1, 142/1-7, 147, 153, 153/2, 153/2-5, 221b, 221d. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4.
poenostavljena prisilna poravnava - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - popolnost listin - seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov - zavrženje predloga
Popolnost poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je pomembna, ker omogoča upnikom, da ob upoštevanju tako razgrnjenega premoženjskega stanja in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani prisilni poravnavi.
Kolikšna je vrednost nepremičnine (ki kot rečeno niti ni natančno označena), ni navedeno niti ni navedeno, kako je dolžnik do take ocene sploh prišel.
Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da dolžnik tudi ni priložil pravilne izjave, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora zajeti dolžnikovo poročilo. Iz vložene izjave pa izhaja, da je izjava dana za poročilo o finančnem položaju in poslovanju za drugega.
postopek osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – pravni interes – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – lastništvo nepremičnin – ovire za odpust obveznosti
Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati.
najemna pogodba - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - predčasna prekinitev pogodbe - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vrednost vlaganj - preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca - amortizacija stroškov - najemnina za določeno dobo trajanja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med pravdnima strankama prekinjena sporazumno, ne vpliva nujno na pravico tožeče stranke do poplačila vlaganj v nepremičnino po sklenjeni najemni pogodbi, še manj pa krši razpravno načelo v pravdnem postopku. Prav odpoved najemne pogodbe predstavlja podlago za realizacijo določb o povrnitvi vlaganja. To je tožeča stranka ves čas trdila, tožena stranka pa tudi ni podala nobenih trditev, da bi se tudi o tem ob odpovedi najemne pogodbe s tožečo stranko dogovorili. Presoja posledic obstoja pravice do povrnitve stroškov vlaganj pa je v pristojnosti sodišča - uporaba materialnega prava.
Obstoj določb po 4.5. in 7.6. členu najemne pogodbe omogoča predčasno prekinitev veljavnosti same pogodbe na strani tožene stranke, pri čemer mora v takem primeru tožena stranka povrniti tožeči 50 % vrednosti vlaganj v nepremičnino. Smisel takih pogodbenih določb je zavarovanje pogodbene stranke, ki je pod pogojem določenega časovnega trajanja najemne pogodbe vložila sredstva v preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca ter pričakovala, da se bo omenjeni strošek amortiziral z realizirano najemnino za pogodbeno določeno dobo trajanja pogodbe.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 396, 396/1.
postopek osebnega stečaja – sklep o končanju stečajnega postopka – priznane terjatve – naložitev plačila – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je v točkah 3 in 4 odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 9. 2015 ter dolžniku naložilo njihovo plačilo. To je obvezna sestavina sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil opravljen preizkus terjatev.
Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da so bile nekatere terjatve prijavljene in kljub temu priznane po zakonitem roku, ki naj bi potekel.
V postopku osebnega stečaja se določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP ne uporablja.
stroški postopka - pravdni postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nagrada odvetnika - prenehanje pooblastila odvetniku - tarifna številka 3100 in 3101
V tej zadevi je za odločanje o stroških pomembno, da gre za postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, se nadaljeval v pravdi po ugovoru toženca zoper sklep o izvršbi in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter končal s sklepom o ustavitvi postopka, torej pravdnega postopka. Ni torej dvoma, da je pravdni postopek tekel.
Glede na to, da je ustavljeni pravdni postopek potekal kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, je upoštevaje jasno vsebino tarifne št. 3100 in dejstvo, da tožencu v tem postopku do sedaj še niso bili priznani nobeni stroški postopka, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in mu priznalo stroške na podlagi tarifne številke 3100 v celoti.
Tožnik je opisal sicer življenjski primer, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost toženca, ki jo je opredelil v tožbi na 50.000,000 EUR, v kasnejši vlogi pa na 1.000.000,00 EUR, vendar ne ena ne druga vloga nista docela razumljivi, predvsem pa sta obe skupaj in vsaka zase nepopolni in ne ustrezata tožbi, ki bi bila sposobna obravnavanja. Iz vlog se zahtevka ne da individualizirati - ne izhaja, kakšna škoda naj bi bila storjena, kaj predstavlja zahtevani znesek, kateri znesek to sploh je, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme – relevantna dejstva – utemeljenost predloga – premoženjsko stanje – izjava o premoženjskem stanju
Tožena stranka bi morala v predlogu opisati svoje premoženjsko (ter finančno in likvidnostno) stanje oziroma zatrjevati, da premoženja nima oziroma da premoženja ne more unovčiti in zakaj ga ne more unovčiti ter na ta način pridobiti sredstev za plačilo celotne takse.
spor majhne vrednosti – pritožbene novote – najemna pogodba za poslovni prostor
ZPSPP v 27. členu jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – plačilo stroškov ogrevanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme – prodajna pogodba – dolžnosti prodajalca nepremičnine – obračun zakonskih zamudnih obresti
Dolžnost prodajalca je, da kupcu priskrbi lastninsko pravico na pridobljeni stvari. V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnin, je za pridobitev lastninske pravice nujen pogoj vpis kupca v zemljiško knjigo. Za tega mora torej poskrbeti prodajalec (in ne kupec). Če te svoje obveznosti ne izpolni, mora nositi posledice takšne opustitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0077061
ZPP člen 184, 184/2, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - procesne posebnosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - sprememba tožbe - odločanje preko zahtevka
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub predlogu tožeče stranke, da naj se sklep o izvršbi obdrži v veljavi, slednjega razveljavilo, prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje namreč na njen „tehnični“ predlog, kako naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (torej ali naj sklep o izvršbi ohrani v veljavi, ali pa naj ga razveljavi in toženi stranki posebej naloži plačilo vtoževane terjatve), ni vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075261
ZPP člen 212, 214, 214/2, 451.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam – materialno dokazno breme – obrnjeno dokazno breme – procesno dokazno breme
Ne gre za uporabo pravil o obrnjenem (materialnem) dokaznem bremenu, temveč zato, da je tožeča stranka konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z vtoževano terjatvijo in je s tem prevalila (procesno) trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Brez ustrezne trditvene podlage do dokaznega postopka sploh ne more priti, saj so dokazi namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – kritje stroškov popravila vozila – plačilo dela – dolžnik – pooblastilo zavarovalnici – ugovor pasivne legitimacije – leasingojemalec
Z izjavo se je toženec zavezal, da bo poravnal stroške popravila vozila, ki jih ne bo krila zavarovalnica. Za plačilo stroškov iz naslova obračunane amortizacije za nove (zamenjane) nadomestne dele (terjatev tožeče stranke), je zato podana pasivna legitimacija toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083300
ZPP člen 339, 339/2, 442, 451, 458, 458/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – delo policista – zasledovanje osumljenca – krivdna odškodninska odgovornost – spor majhne vrednosti
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
ureditev meje – stroški postopka – odmera stroškov – vrednost spornega predmeta – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več oseb
Če v nepravdnem postopku za ureditev meje predlagatelj ne navede vrednosti spora niti natančno ne opiše obsega spornega mejnega prostora, ne more pričakovati, da bo sodišče vrednost parcele določilo po prostem preudarku po prvem odstavku 22. člena ZOdvT. Sodišče je kot vrednost predmeta pravilno upoštevalo znesek 4.000,00 EUR na podlagi drugega odstavka 22. člena ZOdvT.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem je bilo med pravdnima strankama že pravnomočno razsojeno. Takšen dejanski stan pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata).
Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.
vročanje sodnih pisanj – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – tek rokov – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko mu ga vročevalec dejansko pusti v hišnem predalčniku.