Tožnik je opisal sicer življenjski primer, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost toženca, ki jo je opredelil v tožbi na 50.000,000 EUR, v kasnejši vlogi pa na 1.000.000,00 EUR, vendar ne ena ne druga vloga nista docela razumljivi, predvsem pa sta obe skupaj in vsaka zase nepopolni in ne ustrezata tožbi, ki bi bila sposobna obravnavanja. Iz vlog se zahtevka ne da individualizirati - ne izhaja, kakšna škoda naj bi bila storjena, kaj predstavlja zahtevani znesek, kateri znesek to sploh je, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 396, 396/1.
postopek osebnega stečaja – sklep o končanju stečajnega postopka – priznane terjatve – naložitev plačila – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je v točkah 3 in 4 odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 9. 2015 ter dolžniku naložilo njihovo plačilo. To je obvezna sestavina sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil opravljen preizkus terjatev.
Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da so bile nekatere terjatve prijavljene in kljub temu priznane po zakonitem roku, ki naj bi potekel.
V postopku osebnega stečaja se določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP ne uporablja.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - organizacija za plačilni promet - izvršitev sklepa o izvršbi - tristransko razmerje - zmota v kritnem razmerju - nakazilo (asignacija) - zmota banke - tristransko razmerje pri kondikcijskem zahtevku
V primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med tožečo in toženo stranko. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožeča stranka v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
stroški postopka - pravdni postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nagrada odvetnika - prenehanje pooblastila odvetniku - tarifna številka 3100 in 3101
V tej zadevi je za odločanje o stroških pomembno, da gre za postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, se nadaljeval v pravdi po ugovoru toženca zoper sklep o izvršbi in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter končal s sklepom o ustavitvi postopka, torej pravdnega postopka. Ni torej dvoma, da je pravdni postopek tekel.
Glede na to, da je ustavljeni pravdni postopek potekal kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, je upoštevaje jasno vsebino tarifne št. 3100 in dejstvo, da tožencu v tem postopku do sedaj še niso bili priznani nobeni stroški postopka, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in mu priznalo stroške na podlagi tarifne številke 3100 v celoti.
ZDSS-1 člen 70, 72. ZIZ člen 270, 272. ZPIZ-2 člen 180.
delno nadomestilo - začasna odredba
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu naložilo začasno plačilo akontacije delnega nadomestila. Razen trditve tožnika, da mu nastaja nepopravljiva škoda, ni nobenega pravno relevantnega dokaza o nenadomestljivi škodi bodisi za preživljanje sebe ali šoloobveznih otrok, višini drugih obveznosti, nizkih prejemkih tožnika in njegove žene. Ker tako ni verjetno izkazana predpostavka preprečitve težko nadomestljive škode, poleg tega tudi ni izkazano samovoljno ravnanje niti nevarnost, da toženec odločbe o pravici do delnega nadomestila ne bi izdal in realiziral, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
oprostitev plačila stroškov postopka - slabe premoženjske razmere - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - dovoljenost predloga za oprostitev plačila stroškov postopka
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
postopek osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – pravni interes – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – lastništvo nepremičnin – ovire za odpust obveznosti
Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati.
vročanje sodnih pisanj – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – tek rokov – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko mu ga vročevalec dejansko pusti v hišnem predalčniku.
spor majhne vrednosti – pritožbene novote – najemna pogodba za poslovni prostor
ZPSPP v 27. členu jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem je bilo med pravdnima strankama že pravnomočno razsojeno. Takšen dejanski stan pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata).
Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0077061
ZPP člen 184, 184/2, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - procesne posebnosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - sprememba tožbe - odločanje preko zahtevka
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub predlogu tožeče stranke, da naj se sklep o izvršbi obdrži v veljavi, slednjega razveljavilo, prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje namreč na njen „tehnični“ predlog, kako naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (torej ali naj sklep o izvršbi ohrani v veljavi, ali pa naj ga razveljavi in toženi stranki posebej naloži plačilo vtoževane terjatve), ni vezano.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – kritje stroškov popravila vozila – plačilo dela – dolžnik – pooblastilo zavarovalnici – ugovor pasivne legitimacije – leasingojemalec
Z izjavo se je toženec zavezal, da bo poravnal stroške popravila vozila, ki jih ne bo krila zavarovalnica. Za plačilo stroškov iz naslova obračunane amortizacije za nove (zamenjane) nadomestne dele (terjatev tožeče stranke), je zato podana pasivna legitimacija toženca.
ureditev meje – stroški postopka – odmera stroškov – vrednost spornega predmeta – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več oseb
Če v nepravdnem postopku za ureditev meje predlagatelj ne navede vrednosti spora niti natančno ne opiše obsega spornega mejnega prostora, ne more pričakovati, da bo sodišče vrednost parcele določilo po prostem preudarku po prvem odstavku 22. člena ZOdvT. Sodišče je kot vrednost predmeta pravilno upoštevalo znesek 4.000,00 EUR na podlagi drugega odstavka 22. člena ZOdvT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075261
ZPP člen 212, 214, 214/2, 451.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam – materialno dokazno breme – obrnjeno dokazno breme – procesno dokazno breme
Ne gre za uporabo pravil o obrnjenem (materialnem) dokaznem bremenu, temveč zato, da je tožeča stranka konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z vtoževano terjatvijo in je s tem prevalila (procesno) trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083300
ZPP člen 339, 339/2, 442, 451, 458, 458/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – delo policista – zasledovanje osumljenca – krivdna odškodninska odgovornost – spor majhne vrednosti
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Brez ustrezne trditvene podlage do dokaznega postopka sploh ne more priti, saj so dokazi namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – plačilo stroškov ogrevanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme – prodajna pogodba – dolžnosti prodajalca nepremičnine – obračun zakonskih zamudnih obresti
Dolžnost prodajalca je, da kupcu priskrbi lastninsko pravico na pridobljeni stvari. V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnin, je za pridobitev lastninske pravice nujen pogoj vpis kupca v zemljiško knjigo. Za tega mora torej poskrbeti prodajalec (in ne kupec). Če te svoje obveznosti ne izpolni, mora nositi posledice takšne opustitve.