krivdna odgovornost – odgovornost organizatorja čistilne akcije – deljena odgovornost
Organizator čistilne akcije je dolžan poskrbeti tudi za varnost udeležencev. Za udeležence, ki so v vrečah zbrane odpadke transportirali, bi organizator moral zagotoviti primerne zaščitne rokavice.
zapuščinski postopek – postopek zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – zapuščinska obravnava – pogodba o dosmrtnem preživljanju – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče mora v zvezi s podano zahtevo pritožnice v zvezi z uveljavljanjem njene dedne pravice odločati v zapuščinskem postopku. Če so o tem med dediči sporna dejstva, mora ravnati skladno z določbami ZD o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev z manj verjetno pravico na pravdo.
sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.
člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev – podatki insolventnega dolžnika v poslovnih knjigah – upraviteljev preizkus terjatve in ločitvene pravice po uradni dolžnosti
Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
Skladno s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne.
Odškodninska odgovornost odvetnika zaradi kršitve mandatne pogodbe je poslovna odškodninska odgovornost. Za pričetek teka zastaralnega roka (pet let) je treba ugotoviti, kdaj je tožnik izvedel, da je odvetnik naredil strokovno napako. Da je odvetnik tožil napačno stranko, pa je tožnik izvedel šele z odločbo sodišča.
ZTLR člen 25, 25/5. SPZ člen 266. OZ člen 190, 198.
pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – uporabnina – solastnik
Postavljeni zahtevek za plačilo uporabnine tožnica utemeljuje s trditvijo, da je izključena iz posesti in možnosti uporabe solastne nepremičnine, ki je v naravi hiša in gospodarsko poslopje s pripadajočim zemljiščem. Z zemljiškoknjižnimi podatki tožnica dokazuje svoj 1/5 solastninski delež te nepremičnine, ki jo toženec (solastnik) uporablja v celoti. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zemljiškoknjižni podatki o njenem solastništvu parcele niso pravilni zaradi toženčeve originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, čemur tožnica kot solastnica ni oporekala, njen zahtevek za plačilo uporabnine ni utemeljen.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje nobenih subjektivnih okoliščin na strani tožene stranke, ki bi kazale, da bi lahko tožena stranka onemogočila izpolnitev tožnikove terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
ZPP člen 243, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 48, 48/1, 48/1-5, 51, 51/2, 51/2-3.
izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - strinjanje strank z izvedenskim mnenjem - ocena sodišča
Mnenje stranke o kvaliteti izvedenskega mnenja oziroma nestrinjanje z njegovo vsebino nista razloga za odvzem nagrade in tudi ne merilo, na katero bi bilo sodišče vezano pri odmeri nagrade izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in tisto, ki oceni, ali je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval navodila sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.
ZFPPIPP člen 111, 111/5, 115, 115/2, 115/2-4, 116, 116/3.
osebni stečaj – imenovanje stečajnega upravitelja – pogoji za imenovanje upravitelja – odklonitveni razlog – isti upravitelj v stečaju nad družbo katere družbenik je dolžnik v osebnem stečaju
Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.
Po ugotovitvi, da je tožnikov dolžnik v izvršilnem postopku tožnikovi terjatvi v pobot uveljavljal svoji terjatvi do njega v določeni višini, je pravilen zaključek sodbe, da je tožnikova terjatev, ki jo ima do njega njegov dolžnik in do višine katere lahko izpodbija darilno pogodbo, manjša od terjatve, ki jo je opredelil v tožbenem zahtevku.
očitna pisna pomota - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - oprostilna sodba - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - strokovna pomoč - naloga izvedenca - izvedba dokazov
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon ne uporabi ali pa ga uporabi napačno. Kršitev, kot jo uveljavlja pritožba, zato ni mogoča. Podana bi bila le v primeru, ko sodišče prve stopnje v ravnanju obdolženca ne bi ugotovilo elementov silobrana, pa bi njegovo ravnanje pravno opredelilo kot silobran.
- Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil obdolženi proti svoji volji soočen s tremi osebami od katerih sta se dva (A. B. in M. T.) ukvarjala z borilnimi športi, neposredne pomoči v bližini ni bilo, tak položaj pa mu ni dopuščal posebnega preudarjanja in se je zatekel k uporabi pištole ter skušal s tem odvrniti napad od sebe, pa čemer pa ni bil uspešen, saj so ga napadalci razorožili in ga hudo pretepli (stran 15 obrazložitve prvostopne sodbe).
Tožena stranka je dokazala kršitev pogodbenih določil že zato, ker tožnica ni ustrezno hranila ključev vozila in je s tem omogočila uporabo vozila partnerju.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053153
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – razmerje med upnikom in porokom – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – trditveno in dokazno breme
Kreditojemalec (glavni dolžnik) odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre za isto terjatev. Porok pa je prost svoje obveznosti šele takrat, ko je glavni dolg v celoti poravnan. Sodišče po povedanem ni bilo dolžno v izreku izpodbijane sodbe navesti, da toženec za plačilo terjatve tožeče stranke odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Sploh ker ta ni stranka tega postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075824
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 44, 239, 266, 266/2, 268. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – začasna odredba – sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku – učinek sklepa o začasni odredbi – sklep o izvršbi – izvršitev začasne odredbe – oprava neposrednih dejanj izvršbe – smiselna uporaba določb o izvršbi za zavarovanje
Na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi v pravdnem postopku ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča o sporu. Za izvršitev začasne odredbe je tako pristojno sodišče, ki odloča o sporu, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje in je v konkretnem primeru sodišče, ki je pristojno za izdajo začasne odredbe, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih, povezanih z izdano začasno odredbo, če zakon ne določa drugače.