ZDR člen 32, 34, 35, 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja- nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - porušeno zaupanje
Ravnanje tožnice (ki je na račun tožene stranke naročala taksi prevoze ter koristila službeni telefon v zasebne namene, s tem pa toženi stranki povzročila škodo) je tako skrhalo odnose s toženo stranki oziroma njeno zaupanje v tožničino delo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče v smislu določbe prvega odstavka 110. člena ZDR. Gre za kršitve, ki so hude in katerih pomena ni mogoče zmanjševati, kljub temu, da zoper tožničino delo pri toženi stranki v preteklih 13 letih ni bilo pripomb. Kršitve, ki so tožnici dokazane, utemeljujejo zaključek, da so podani pogoji za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki vestno in dobro opravljala svoje delo ter da se je direktor tožene stranke nanjo zelo zanašal in ji zaupal, ob ugotovljenih hujših kršitvah delovne obveznosti, ne more pomeniti razloga, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Upoštevati je potrebno, da je bila tožnica zaposlena na delovnem mestu poslovne sekretarke, na katerem je potrebno popolno zaupanje direktorja, saj gre za stalno delovno povezanost in tudi komuniciranje tožeče stranke navzven s poslovnimi partnerji in drugo javnostjo.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju
Tožnica je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s polovico polnega delovnega časa od 6. 9. 2007 dalje. Pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi prišlo do nadaljnjega zmanjšanja njene delovne zmožnosti oziroma poslabšanja invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnilo.
Tožnica je dvakrat nepooblaščeno vpogledala oziroma obdelovala osebne podatke komitenta, saj za vpogled v račun komitenta (odvetnika) ni bila zadolžena, podatke pa je uporabila za zasebne namene pri komunikaciji z odvetnikom v zasebni zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je očitana huda kršitev delovnih obveznosti tožnici dokazana in da je tožnica kršila tako določbe Pravilnika o varstvu osebnih podatkov tožene stranke, kakor tudi obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imela kot delavka po določbah ZDR-1 ter ravnala v nasprotju s Kodeksom etičnega ravnanja tožene stranke. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR, kakor tudi pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Pri tem je pravilno izpostavilo pomen zaupanja med delodajalcem in delavcem ter dejstvo, da v konkretnem primeru že narava kršitve, zlasti če jo stori bančni delavec, predstavlja utemeljen razlog za izgubo zaupanja delodajalca do delavca, ki ima za posledico povsem porušene odnose. Poleg tega pa je pravilno upoštevalo tudi vpliv tožničinega ravnanja na odnos med komitentom in banko, ki se kaže v omajanem zaupanju komitenta do banke, kar je negativno vplivalo na ugled banke. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi in v povezavi s takšno odločitvijo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076811
ZOZP člen 7, 7/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2. ZPP člen 204, 204/1, 341, 355.
regresni zahtevek - obvezno zavarovanje v prometu - tehnična brezhibnost vozila - splošni pogoji pogodbe - domneva - neopravljen tehnični pregled - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka - zavarovalna pogodba - oprostitev odgovornosti - zmotna uporaba materialnega prava - obvestitev drugega o pravdi
V Splošnih pogojih določena domneva, kdaj se vozilo ne šteje kot tehnično brezhibno (tj. ko nima tehničnega pregleda), zavarovalnici le olajšuje dokazovanje v takšnih primerih. Tako oblikovana določba pa zavarovalnici vseeno ne preprečuje dokazovanja, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno v času škodnega dogodka kljub opravljenemu tehničnemu pregledu.
Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – rok za vložitev ugovora – najkasneje v odgovoru na tožbo – odgovor na tožbo – rok za vložitev odgovora na tožbo – dopolnitev odgovora na tožbo
Ugovor krajevne pristojnosti je podan pravočasno tudi, če je vložen v dopolnitvi odgovora na tožbo oziroma vlogi, ki je podana znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Taka razlaga še vedno dosega cilj, ki ga s časovno omejitvijo zasleduje 22. člen ZPP – načelo ekonomičnosti postopka.
S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053153
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – razmerje med upnikom in porokom – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – trditveno in dokazno breme
Kreditojemalec (glavni dolžnik) odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre za isto terjatev. Porok pa je prost svoje obveznosti šele takrat, ko je glavni dolg v celoti poravnan. Sodišče po povedanem ni bilo dolžno v izreku izpodbijane sodbe navesti, da toženec za plačilo terjatve tožeče stranke odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Sploh ker ta ni stranka tega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – upoštevne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
avtorsko delo – varovana dela – kršitev avtorskih pravic – blagovna znamka – računalniški sistem – sistem zbiranja odpadkov
Sam sistem zbiranja odpadkov (kot ločenih odpadkov), ni avtorsko delo.
Avtorsko delo je lahko le sistem X (ekološki računalniški nadzorni sistem, ki je sestavljen iz več med seboj povezanih segmentov) kot celota. Računalniški nadzorni sistem X, s katerim je upravljala družba A., d. o. o., na toženko ni bil prenesen. Toženka, ki za ločevanje odpadkov uporablja zbiralnike za posebne tekoče in trde odpadke (brez senzorjev oziroma vmesnikov povezanih v računalniški nadzorni sistem X), ki jih je kupila pri A., d. o. o., ne krši avtorskih pravic sistema X.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
stroški za prevoz na delo in z dela - najkrajša pot - uredba
V skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza za najkrajšo pot od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Razdalja po najkrajši cesti je razdalja, izračunana po javnem cestnem omrežju, pri čemer ni bistveno, ali gre za asfaltna vozišča, makadamsko oziroma ovinkasto cesto, saj Uredba ne določa najbolj varne poti oziroma standardov primerne poti za javni prevoz, ampak najkrajšo pot, ki uporabnikom omogoča vožnjo s prevoznimi sredstvi. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške prevoza za najkrajšo pot od prebivališča do delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo stroške prevoza na delo in z dela po poti preko določenega kraja, ker je tožeča stranka tam obiskovala svoje otroke in starša. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev v I. točki izreka izpodbijane sodbe tako, da je tožeči stranki za sporno obdobje priznalo razliko v stroških prevoza na delo in z dela po najkrajši poti.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081527
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini
nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 39, 39/3, 311, 311/1, 311/2, 311/3. KZ-1 člen 25. ZS člen 103, 103/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - DDV - stroški terenskega preverjanja - predpravdni stroški - spori o pravicah iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost okrožnega sodišča - specializirani odvetnik - pravica do proste izbire pooblaščenca - povrnitev pravdnih stroškov - kilometrina - uspeh v postopku
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih
„podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
smrt pravdne stranke – prekinitev pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – poslovna sposobnost – razsodnost – demenca – kršitev načela kontradiktornosti – dokazna ocena
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, ne samo, kadar je ta prepozen, ampak tudi, če predlagani dokaz ni primeren, če je stranka, ki je dokaz predlagala, zatrjevano dejstvo že dokazala ali kadar poskuša dokazati dejstvo, ki ni odločilno oziroma pravno pomembno. V vsakem primeru pa mora sodišče zavrnitev dokaznega predloga jasno in razumno obrazložiti. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo. Potem ko je že izvedlo večino dokazov, je ostale dokazne predloge, med njimi zaslišanje več prič, imenovanje izvedencev grafološke in gradbene stroke, različne poizvedbe in tudi določitev novega izvedenca medicinske – psihiatrične stroke, zavrnilo s pojasnilom, da „so vsa pravno pomembna vprašanja dovolj razjasnjena in da izvedba dodatnih dokazov ne bi vplivala na sprejeto dokazno oceno“. Takšna obrazložitev ni sprejemljiva in je ni mogoče preizkusiti. Še več, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
Materialnopravno pobotanje po Obligacijskem zakoniku je dvostransko pobotanje, ki ima namen odpraviti dvakratno izpolnjevanje istovrstnih obveznosti med istima strankama.
Pobotajo se lahko (nastop posledic pobota) le zapadle terjatve, zato tudi drugi odstavek 312. člena OZ določa, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot (posledice pobota) nastal takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej v tem primeru ob zapadlosti terjatev. Zato stališče sodišča, da izjave toženke z dne 1.6.2008 ni šteti za pobotno izjavo, pač pa le za predlog pokrivanja, ni pravilno, posebej tudi upoštevaje dogovor iz najemne pogodbe, ki se je v praksi izvajal tako, da sta stranki redno vršili pobot medsebojnih denarnih terjatev.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.