Pravilna je trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v izjavi o umiku tožbe navedla, da je stečajni upravitelj o tem, da dolžnik do tožene stranke nima nobenih terjatev, zvedel šele na podlagi odgovora na tožbo in na podlagi dokumentacije, ki jo je naknadno pridobil od bivšega poslovodstva dolžnika. Umik tožbe torej ni bil posledica izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe. Zato je tožena stranka zaradi umika tožbe upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas člen 11, 11/1, 11/1-b. URS člen 3a.
državna štipendija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - državljan tretje države
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zgolj dejstvo, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do državne štipendije. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ki v členu 11. (1) (b) določa, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendijami za študij. Navezne okoliščine, ki jih je deloma ugotovilo sodišče (tožnica zakonito dalj časa prebiva v Republiki Sloveniji in je državljanka tretje države), in v tožbi navedene navezne okoliščine (da je državljanka Republike Kosova, da je bila v času vložitve tožbe stara 16 let in praktično vse svoje življenje zakonito prebiva v Republiki Sloveniji s svojo družino, da je vseskozi obiskovala slovensko osnovno šolo, trenutno obiskuje drugi letnik srednje šole, itd.) bi sodišče v luči citirane direktive moralo ovrednotiti pri ugotavljanju dejanskega stanja in v skladu z doktrino lojalne razlage oziroma razlaga nacionalnega prava v duhu Direktive Sveta 2003/109/ES krog subjektov, ki so upravičeni do državne štipendije, razlagati tako, da kot upravičene subjekte zajema tudi državljane tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas, saj iz 11. člena citirane direktive izhaja namen, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendiranjem za študij. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 111, 111/5, 115, 115/2, 115/2-4, 116, 116/3.
osebni stečaj – imenovanje stečajnega upravitelja – pogoji za imenovanje upravitelja – odklonitveni razlog – isti upravitelj v stečaju nad družbo katere družbenik je dolžnik v osebnem stečaju
Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.
Tožena stranka je dokazala kršitev pogodbenih določil že zato, ker tožnica ni ustrezno hranila ključev vozila in je s tem omogočila uporabo vozila partnerju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – pravdni stroški – dolžnost plačila – uspeh v pravdi
Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru. Vnaprej mora stroške za njegovo plačilo kriti stranka, ki je začasnega zastopnika predlagala. Tudi stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov in nosijo enako usodo kot ostali pravdni stroški: o njihovi povrnitvi se odloča le na podlagi specificirane zahteve za povrnitev ter glede na uspeh v pravdi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - plačilo sodnih taks
Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Merilo občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživljajo prosilec in družinski člani, je sodna praksa napolnila tako, da upošteva znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. To merilo je odločilno tudi za presojo o delni oprostitvi plačila sodnih taks (2. odstavek 11. člena ZST-1). Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 541,64 EUR. Tožeča stranka zgoraj navedeni cenzus presega, saj je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana višji, zato tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070059
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 385, 385/1. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1.
osebni stečaj – sodna taksa za pritožbo – pooblaščenec – vročitev plačilnega naloga – vpliv začetka stečaja na pooblastilo
V primeru, če ima taksni zavezanec v postopku, v katerem je dolžan plačati sodno takso, pooblaščenca, se plačilni nalog vroči pooblaščencu.
Dolžnik, ki je fizična oseba, z dnem začetka postopka osebnega stečaja ni prenehal, delno mu je le omejena poslovna sposobnost v zvezi s premoženjem, ki je namenjeno za poplačilo upnikov. Dolžnik je tudi v glavnem postopku stranka glavnega postopka. V primeru odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, pooblastilo, ki ga je dal dolžnik odvetniku za zastopanje v tem postopku, z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne preneha.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – upoštevne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Kljub temu, da so izvedeni dokazi prepričljivi, logični in med seboj skladni, gre za nedopustno vnaprejšno dokazno oceno, če sodišče ne izvede tudi drugih dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka, ker samo pri sebi meni, da na dokazno oceno ne bi mogli vplivati.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084346
URS člen 35. OZ člen 557, 561. ZPP člen 7, 212.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dokaz – dokazni predlog – nedopusten dokaz – smrt – poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu – magnetogram – dostojanstvo umrlega – pogreb – strošek pogreba – dolg zapuščine
Nosilni razlog za razvezo pogodb o dosmrtnem preživljanju je predstavljala ugotovitev, da tožnica v razmerju do zapustnice do leta 2003 svojih pogodbenih obveznosti ni izvrševala.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog za poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu. S tem dokaznim predlogom je želela tožnica dokazati, da je do leta 2003 izpolnjevala svoje dolžnosti po pogodbah o dosmrtnem preživljanju, kar naj bi izhajalo iz zapustničine izjave na magnetogramu.
S predvajanjem zapustničine domnevno drugačne izjave bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča prekomerno poseženo v njeno dostojanstvo, zato sodišče izvedbe takšnega dokaza ne sme dopustiti.
vročitev sklepa o izvršbi – vročilnica – javna listina – podpis vročilnice – dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dokazni standard – dokazni predlog – delna ustavitev izvršilnega postopka – delni umik predloga za izvršbo – pravni interes za pritožbo
Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, mora doseči višji dokazni standard, ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa pa je nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca.
Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.
Razlog za preklic darilne pogodbe je lahko tudi moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalčevemu zakoncu, vendar je pri tem relevantno samo časovno obdobje, preden je med pogodbenikoma prišlo do spora.
Ni bistveno, koliko prič in drugih dokazov ponudi posamezna stranka v pravdi, pač pa je pomembna vsebina in teža dokazov ter njihova dokazna vrednost.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014931
ZVZD člen 5, 8. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca
Tožnik (zidar) se je poškodoval na delu, ko sta s sodelavcem v kopalnici dvigovala roko steklene volne in se je tožnik spotaknil najprej z desno nogo, nato pa z levo nogo na ceveh, ki so ležale na tleh. Prvotožena stranka ni poskrbljeno za varno delo okolje, saj cevi niso bile zadostno fiksirane, v kopalnici pa ni bilo ustrezne svetlobe, ki bi tožniku omogočala dober pregled nad tlemi, po katerih se je gibal, ko je nosil stekleno volno s sodelavcem. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Tožnik je opozoril nadrejenega, da je kopalnica pretemna, kljub temu pa je zaradi navodil nadrejenega odšel s sodelavcem v temno in nerazsvetljeno kopalnico, zato bi moral biti pri hoji bolj previden in bi moral glede na izkušnje predvidevati, da se lahko na tleh kopalnice, ki je bila v izgradnji, nahaja gradbeni material. Zato je tožnik za nesrečo sokriv v višini 10 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053167
ZZK-1 člen 6, 6/2, 8. SPZ člen 9. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 192.
menjalna pogodba – ničnost – nemoralnost – zemljiška knjiga – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – domneva dobre vere – pridobitev lastninske pravice – eventualno sosporništvo
Že samo dejstvo, da je prvo toženka izdala (denacionalizacijsko) odločbo z dne 6. 4. 1993, s katero je bila predmetna nepremičnina vrnjena v last tožnici, ne pušča nobenega dvoma glede njenega zavedanja (in posledične slabovernosti) v času sklepanja predmetne menjalne pogodbe z drugo toženko (to je dne 2. 11. 2009), da ni lastnica parcele.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067746
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 359.
zamudna sodba – povrnitev nepremoženjske škode – agresiven napad – udarec – nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – integriteta – poseg v osebnostno pravico do integritete – pravno priznana škoda
Glede na to, da je tožnik utrpel le udarce in niti navajal ni, da bi se v zvezi s tem kaj zdravil, mu ne gre odškodnina za nevšečnosti tekom zdravljenja niti odškodnina za t. i. sekundarni strah. Ker pa je šlo za nenaden, agresiven napad, je upravičen do odškodnine za t. i. primaren strah, za katerega pa povsem zadostuje na 400,00 EUR odmerjena odškodnina.
Ob uradnem preizkusu materialno pravne pravilnosti izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožniku, ker mu je toženec pošiljal sms-je, dal v poštni nabiralnik dva članka, nabil na hišo sporočilo in zaradi prekinitve razmerja dosodilo 1.500,00 EUR odškodnine za strah, zmotno uporabilo materialno pravo – 179. člen OZ. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi mu lahko šla odškodnina zaradi posega v osebnostno pravico do integritete.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi prekinitve razmerja ni pravno priznana škoda.
Po 33. členu SPZ sta pri motenju posesti pomembna le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest je mogoče zahtevati le od posestnika. Toženka tega položaja nima več, tožnica pa od gole ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Navedeno zakonsko določilo v obravnavanem primeru ni uporabno. Ker toženka nima več posesti, je izpolnitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča. Poleg tega je predmet tožbenega zahtevka vrnitev posesti, posest pa ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
ZDR-1 člen 4, 18, 75, 200. ZDR člen 73. ZPP člen 213.
sprememba delodajalca - reintegracija
Tožnica je skupaj z drugimi delavci prešla od tožene stranke (delodajalca prenosnika) k delodajalcu prevzemniku, ki je prevzel delavce od tožene stranke po sporazumu o prevzemu delavcev, izvedenem po prvem odstavku tedaj veljavnega 73. člena ZDR. Ker je bila tožnica od 1. 1. 2015 dejansko in ne le formalno delavka delodajalca prevzemnika, ji že iz tega razloga od 1. 1. 2015 dalje ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih (za polni delovni čas) hkrati.
V tem primeru ne pride v poštev določba 18. člena ZDR-1 (oz. enaka določba 16. člena ZDR) o domnevi obstoja delovnega razmerja, po kateri se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Ta določba pride v poštev v drugačnih primerih kot je obravnavani – npr. v sporih, v katerih delavec opravlja delo na podlagi civilnih pogodb, čeprav so podani vsi elementi delovnega razmerja in bi se delo moralo opravljati na podlagi pogodb o zaposlitvi, ali če delavec dela „na črno“ brez prijave v zavarovanje ipd.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).