ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZUJF člen 90, 227.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - ugotavljanje začasne nezmožnosti za nazaj
Tožničin osebni zdravnik je predlog za odobritev bolniškega staleža od 28. 5. 2013 dalje podal dne 22. 8. 2014, to je po uveljavitvi ZUJF, zato v tožničinem primeru ne pride v poštev uporaba 227. člena ZUJF, ki omogoča tistim zavarovancem, pri katerih se je postopek za uveljavljanje pravic začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 31. 5. 2012, da se dokončna po dosedanjih predpisih. Za tožnico, ki ni izpodbijala ugotovitve toženca glede njenega statusa in sicer, da od 28. 5. 2013 ni bila več prijavljena kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, to pomeni, da je skladno z 90. členom ZUJF zanjo kot brezposelno osebo pravica do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo ukinjena in posledično ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo ni utemeljeno. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev, da je bila začasno nezmožna za delo od 29. 5. 2013 do 7. 5. 2015, ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/3, 8/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 250, 250/1. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - pokojninska osnova - vštetje plač - bivši vojaški zavarovanec
Tožnik, bivši vojaški zavarovanec, je pravico do starostne pokojnine pridobil 1. 12. 2007 pri tožencu, ki mu je starostno pokojnino tudi odmeril. ZPIZVZ v 7. členu določa, da se upravičencu iz 2. člena tega zakona, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Pokojninska osnova se določi v pavšalnih zneskih glede na čin, ki ga je imel zavarovanec v določenem obdobju. Takšne pavšalne osnove, določene v 7. členu ZPIZVZ glede na čin ali razred, ki ga je tožnik imel po vojaških predpisih za čas službovanja v JLA, so se upoštevale tudi za tožnika. Po prvem odstavka 8. člena ZPIZVZ se osnova iz 7. člena upošteva tudi določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA za zavarovance, ki uveljavijo pravice po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko prejetih plačah. Ta osnova se nato preračuna skladno z drugim oziroma tretjim odstavkom 8. člena ZPIZVZ ter uskladi na raven zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, in sicer s količniki, ki se po splošnih predpisih uporabljajo za uskladitev plač iz leta 1991. Tako ni niti pravne niti dejanske podlage za to, da bi se tožniku za čas od 1. 1. 1986 dalje upoštevale primerljive plače častnikov teritorialne obrambe Republike Slovenije, kot to v pritožbi neutemeljeno uveljavlja tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je pokojninska osnova tožnika tako v obdobju aktivne vojaške službe v JLA, kot v obdobju zaposlitve pri določenem delodajalcu, pravilno izračunana in je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo odločb toženca s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem znesku, utemeljeno zavrnilo.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076811
ZOZP člen 7, 7/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2. ZPP člen 204, 204/1, 341, 355.
regresni zahtevek - obvezno zavarovanje v prometu - tehnična brezhibnost vozila - splošni pogoji pogodbe - domneva - neopravljen tehnični pregled - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka - zavarovalna pogodba - oprostitev odgovornosti - zmotna uporaba materialnega prava - obvestitev drugega o pravdi
V Splošnih pogojih določena domneva, kdaj se vozilo ne šteje kot tehnično brezhibno (tj. ko nima tehničnega pregleda), zavarovalnici le olajšuje dokazovanje v takšnih primerih. Tako oblikovana določba pa zavarovalnici vseeno ne preprečuje dokazovanja, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno v času škodnega dogodka kljub opravljenemu tehničnemu pregledu.
Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča.
Po 33. členu SPZ sta pri motenju posesti pomembna le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest je mogoče zahtevati le od posestnika. Toženka tega položaja nima več, tožnica pa od gole ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Navedeno zakonsko določilo v obravnavanem primeru ni uporabno. Ker toženka nima več posesti, je izpolnitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča. Poleg tega je predmet tožbenega zahtevka vrnitev posesti, posest pa ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o teku zamudnih obresti in tudi pravna podlaga, to je ZOZP, ki je nasproti OZ specialni predpis. Člen 965 OZ ne govori o zamudnih obrestih, temveč o pravici do direktne tožbe v primeru zavarovanja pred odgovornostjo in v zvezi s tem ne pridejo v poštev določbe OZ o zamudi, na katere se sklicuje tožnik in se neutemeljeno sklicuje na priložene odločbe pritožbenih sodišč. Po ZOZP je določen trimesečni rok, ki teče od takrat, ko je tožena stranka prejela popoln odškodninski zahtevek z vsemi dokazili.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
obrazložitev sklepa – sklicevanje na razloge iz obrazložitve sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku – postopek za ureditev razmerij med solastniki – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – odločanje o načinu uporabe solastne nepremičnine – predhodno vprašanje
Sklicevanje na obrazložitev sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pod pogojem, da je šlo za postopek med istima strankama in da je bil sklep, na katerega se sodišče sklicuje, izdan istočasno.
Ker je bila s pravnomočno sodno odločbo vzpostavljena etažna lastnina, ni pravne podlage, s katero bi predlagatelj lahko uspel s predlogom, da se določi način uporabe nepremičnine, ki je v etažni lastnini nasprotnega udeleženca.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – podatki iz kazenske evidence – neizbrisana obsodba – preizkusna doba – zakonska rehabilitacija
Ker je preizkusna doba v obravnavanem primeru potekla 11. 12. 2014, enoletni rok od poteka preizkusne dobe v času odločanja prvostopenjskega sodišča še ni potekel, zato tedaj tudi še niso bili podani pogoji za zakonsko rehabilitacijo in izbris obsodbe iz kazenske evidence.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053181
OZ člen 104, 104/1.
kupoprodajna pogodba – razdor pogodbe
Stranki sta pogodbeno uredili njune pravice in obveznosti, če nepremičnina ne bo prodana in kupnina prenakazana. Tako ima tožnik pravico zahtevati zemljiškoknjižno vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime, toženka pa je dolžna omogočiti takšno vknjižbo. Zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba razdrta po samem zakonu.
vročitev sklepa o izvršbi – vročilnica – javna listina – podpis vročilnice – dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dokazni standard – dokazni predlog – delna ustavitev izvršilnega postopka – delni umik predloga za izvršbo – pravni interes za pritožbo
Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, mora doseči višji dokazni standard, ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa pa je nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca.
Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.
S popravnim sklepom ni mogoče spreminjati dednega dogovora, saj lahko sodišče v sklepu o dedovanju zgolj povzame dogovor s takšno vsebino, kot so ga sklenili dediči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053167
ZZK-1 člen 6, 6/2, 8. SPZ člen 9. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 192.
menjalna pogodba – ničnost – nemoralnost – zemljiška knjiga – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – domneva dobre vere – pridobitev lastninske pravice – eventualno sosporništvo
Že samo dejstvo, da je prvo toženka izdala (denacionalizacijsko) odločbo z dne 6. 4. 1993, s katero je bila predmetna nepremičnina vrnjena v last tožnici, ne pušča nobenega dvoma glede njenega zavedanja (in posledične slabovernosti) v času sklepanja predmetne menjalne pogodbe z drugo toženko (to je dne 2. 11. 2009), da ni lastnica parcele.
vloga – popolna tožba – pravica do pravnega varstva
V pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča VL 40846/2015 z dne 5. 5. 2015 je tožnik navajal dejansko podlago tožbenega zahtevka in pritožbi priložil tudi listine. To vlogo je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, na kar pravilno opozarja pritožnik, zato je tudi ni presojalo v smislu zadostne trditvene podlage za formalno popolnost tožbe. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka. Važno je, da sodišče s trditvenim gradivom razpolaga. Preizkusa, ali je to gradivo zadostno za presojo formalne popolnosti tožbe (in ne za presojo sklepčnosti tožbe) prvostopenjsko sodišče očitno ni opravilo. Sodišče mora namreč presojati vse razpoložljivo, pravočasno predloženo spisovno gradivo in se do njega (oziroma do trditev strank v njih) opredeliti, v nasprotnem primeru stranki krši ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - plačilo sodnih taks
Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Merilo občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživljajo prosilec in družinski člani, je sodna praksa napolnila tako, da upošteva znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. To merilo je odločilno tudi za presojo o delni oprostitvi plačila sodnih taks (2. odstavek 11. člena ZST-1). Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 541,64 EUR. Tožeča stranka zgoraj navedeni cenzus presega, saj je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana višji, zato tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081527
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini
nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 39, 39/3, 311, 311/1, 311/2, 311/3. KZ-1 člen 25. ZS člen 103, 103/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - DDV - stroški terenskega preverjanja - predpravdni stroški - spori o pravicah iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost okrožnega sodišča - specializirani odvetnik - pravica do proste izbire pooblaščenca - povrnitev pravdnih stroškov - kilometrina - uspeh v postopku
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih
„podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075824
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 44, 239, 266, 266/2, 268. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – začasna odredba – sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku – učinek sklepa o začasni odredbi – sklep o izvršbi – izvršitev začasne odredbe – oprava neposrednih dejanj izvršbe – smiselna uporaba določb o izvršbi za zavarovanje
Na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi v pravdnem postopku ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča o sporu. Za izvršitev začasne odredbe je tako pristojno sodišče, ki odloča o sporu, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje in je v konkretnem primeru sodišče, ki je pristojno za izdajo začasne odredbe, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih, povezanih z izdano začasno odredbo, če zakon ne določa drugače.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje nobenih subjektivnih okoliščin na strani tožene stranke, ki bi kazale, da bi lahko tožena stranka onemogočila izpolnitev tožnikove terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.