SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015200
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba predpisa - zavrženje zahteve
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih aktov je zavrnjen z utemeljitvijo, da je zakonito zavržena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine, medtem ko je sočasno o delu istovrstnega tožbenega zahtevka razsojano meritorno. Z vsebinsko zavrnitvijo tega dela tožbenega zahtevka je presežen procesni obseg predsodnega upravnega odločanja. Poleg tega v predsodnem postopku ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ s sklepom zavrže zahtevo tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zaradi spremenjene pravne podlage, na katero se opira tožničina zahteva za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnin, to je ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, v obravnavanem predsodnem postopku ni bilo pogojev za procesno rešitev zahteve. Torej ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a za zavrženje zahteve. Zaradi spremenjene zakonske podlage bi morala biti ponovna zahteva obravnavana po vsebini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijana nezakonita upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Predmetni socialni spor se je pričel na podlagi vloge, ki ni poimenovana kot tožba, v njej ni navedena tožena stranka, niti nima tožbenega zahtevka. S tako pomanjkljivo vlogo ni bilo postopano po 108. členu ZPP. Iz zapisnika o edini glavni obravnavi z dne 7. 9. 2015 ni razvidno, da bi bil na tem naroku določno opredeljen tožbeni zahtevek, čeprav bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na to moralo paziti in tožniku, ki nima pooblaščenca, pomagati oblikovati tožbeni zahtevek. Ker iz zapisnika z glavne obravnave izhaja le zapis, „da tožnik vztraja kot doslej“, je v zadevi razsojeno o vlogi, ki nima nujnih sestavin tožbe, ki ni sklepčna, niti nima tožbenega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po 33. členu SPZ sta pri motenju posesti pomembna le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest je mogoče zahtevati le od posestnika. Toženka tega položaja nima več, tožnica pa od gole ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Navedeno zakonsko določilo v obravnavanem primeru ni uporabno. Ker toženka nima več posesti, je izpolnitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča. Poleg tega je predmet tožbenega zahtevka vrnitev posesti, posest pa ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
začasna odredba o varstvu in vzgoji – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – koristi otroka
Zgolj v primeru, če predlagatelj izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred izvedbo dokaznega postopka in pred meritorno odločitvijo sodišča s sodbo, bo sodišče ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda (verjetnost), izdalo začasno odredbo o vzgoji in varstvu. Odločitev o takšnem sredstvu zavarovanja lahko torej legitimira le akutno ogrožena otrokova korist.
odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – bolečine lažje intenzitete – pravno priznana škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – dopustni ugovori – deljena odgovornost – dokazni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – nerelevanten dokaz – sklep procesnega vodstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru identičnega dejanskega stanja je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Toženec tako ne more več ugovarjati, da ni vzročne zveze med njegovim dejanjem in nastalo posledico (iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je toženec tožnika od zadaj s pestjo roke močno udaril v levo ramo, zaradi česar se je tožnik opotekel in z levo ramo udaril ob rob mize in nato padel na tla), dopusten pa je ugovor o obstoju deljene odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084346
URS člen 35. OZ člen 557, 561. ZPP člen 7, 212.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dokaz – dokazni predlog – nedopusten dokaz – smrt – poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu – magnetogram – dostojanstvo umrlega – pogreb – strošek pogreba – dolg zapuščine
Nosilni razlog za razvezo pogodb o dosmrtnem preživljanju je predstavljala ugotovitev, da tožnica v razmerju do zapustnice do leta 2003 svojih pogodbenih obveznosti ni izvrševala.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog za poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu. S tem dokaznim predlogom je želela tožnica dokazati, da je do leta 2003 izpolnjevala svoje dolžnosti po pogodbah o dosmrtnem preživljanju, kar naj bi izhajalo iz zapustničine izjave na magnetogramu.
S predvajanjem zapustničine domnevno drugačne izjave bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča prekomerno poseženo v njeno dostojanstvo, zato sodišče izvedbe takšnega dokaza ne sme dopustiti.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – pravdni stroški – dolžnost plačila – uspeh v pravdi
Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru. Vnaprej mora stroške za njegovo plačilo kriti stranka, ki je začasnega zastopnika predlagala. Tudi stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov in nosijo enako usodo kot ostali pravdni stroški: o njihovi povrnitvi se odloča le na podlagi specificirane zahteve za povrnitev ter glede na uspeh v pravdi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014931
ZVZD člen 5, 8. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca
Tožnik (zidar) se je poškodoval na delu, ko sta s sodelavcem v kopalnici dvigovala roko steklene volne in se je tožnik spotaknil najprej z desno nogo, nato pa z levo nogo na ceveh, ki so ležale na tleh. Prvotožena stranka ni poskrbljeno za varno delo okolje, saj cevi niso bile zadostno fiksirane, v kopalnici pa ni bilo ustrezne svetlobe, ki bi tožniku omogočala dober pregled nad tlemi, po katerih se je gibal, ko je nosil stekleno volno s sodelavcem. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Tožnik je opozoril nadrejenega, da je kopalnica pretemna, kljub temu pa je zaradi navodil nadrejenega odšel s sodelavcem v temno in nerazsvetljeno kopalnico, zato bi moral biti pri hoji bolj previden in bi moral glede na izkušnje predvidevati, da se lahko na tleh kopalnice, ki je bila v izgradnji, nahaja gradbeni material. Zato je tožnik za nesrečo sokriv v višini 10 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053167
ZZK-1 člen 6, 6/2, 8. SPZ člen 9. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 192.
menjalna pogodba – ničnost – nemoralnost – zemljiška knjiga – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – domneva dobre vere – pridobitev lastninske pravice – eventualno sosporništvo
Že samo dejstvo, da je prvo toženka izdala (denacionalizacijsko) odločbo z dne 6. 4. 1993, s katero je bila predmetna nepremičnina vrnjena v last tožnici, ne pušča nobenega dvoma glede njenega zavedanja (in posledične slabovernosti) v času sklepanja predmetne menjalne pogodbe z drugo toženko (to je dne 2. 11. 2009), da ni lastnica parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053181
OZ člen 104, 104/1.
kupoprodajna pogodba – razdor pogodbe
Stranki sta pogodbeno uredili njune pravice in obveznosti, če nepremičnina ne bo prodana in kupnina prenakazana. Tako ima tožnik pravico zahtevati zemljiškoknjižno vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime, toženka pa je dolžna omogočiti takšno vknjižbo. Zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba razdrta po samem zakonu.
Bistveno je ugotoviti, ali sta zasebni tožilki (objektivno) razpoznavni iz samih inkriminiranih izjav kot takih, torej brez upoštevanja ostalih okoliščin. Prepoznavnost zasebne tožilke v inkriminiranih objavljenih zapisih pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno oprlo na njene trditve o tem, da je obtoženka že prej blatila njuno ime, da je trdila, da je društvo njeno in da je tudi sicer imela omalovažujoč odnos do društva, namesto da bi izhajalo iz vsebine inkriminiranih izjav. Povedano drugače, razpoznavnost oškodovank oziroma zasebnih tožilk v okviru obtožbenih očitkov se ne presoja na podlagi njunega subjektivnega dojemanja, ampak skozi „oči“ z zadevo neobremenjenega bralca. Le-ta pa iz vsebine inkriminiranih besed, v katerih se omenja zgolj društvo, ne more razbrati, da naj bi se žaljivi komentarji in očitki nanašali tudi na zasebni tožilki. Zato ne moreta imeti statusa opravičenih tožilk za pregon očitanega kaznivega dejanja, storjenega s sredstvom javnega obveščanja.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – poseg v pravico do osebnega dostojanstva – neresničnost navedb – obstoj duševnih bolečin – višina škode
Četudi oseba, ki se izpostavi v javnosti, ne more sama oblikovati podobe, v kakršni bo predstavljena, to ne pomeni, da objavljanje neresničnih dejstev o njej postane dopustno.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076811
ZOZP člen 7, 7/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2. ZPP člen 204, 204/1, 341, 355.
regresni zahtevek - obvezno zavarovanje v prometu - tehnična brezhibnost vozila - splošni pogoji pogodbe - domneva - neopravljen tehnični pregled - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka - zavarovalna pogodba - oprostitev odgovornosti - zmotna uporaba materialnega prava - obvestitev drugega o pravdi
V Splošnih pogojih določena domneva, kdaj se vozilo ne šteje kot tehnično brezhibno (tj. ko nima tehničnega pregleda), zavarovalnici le olajšuje dokazovanje v takšnih primerih. Tako oblikovana določba pa zavarovalnici vseeno ne preprečuje dokazovanja, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno v času škodnega dogodka kljub opravljenemu tehničnemu pregledu.
Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023416
ZKP člen 372, 372-5, 386.
kazenska sankcija – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe – izguba samostojnosti – kršitev kazenskega zakona – prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz priloženega spisa in kazenskega lista za obdolženko izhaja, da je bila sodba, ki jo je sodišče prve stopnje obdolženki preklicalo, že upoštevana v drugi sodbi. V skladu z ustaljeno sodno prakso je zato izgubila svojo samostojnost in je ni mogoče preklicati.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
prodaja nepremičnine - obremenitve nepremičnine - ugovor tretjega
Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.
Tožničino nepremičnino so zaradi napake tožene stranke zalile fekalije. Posebnost obravnavane zadeve je v tem, da tožnica škode ni odpravila v celoti, temveč je nepremičnino (točneje: svoj solastni del) prodala, kot trdi, za nižjo ceno, in to prav zaradi škode, za katero odgovarja tožena stranka. Tožnica je predlagala metodo, ki jo je sodišče sprejelo, in sicer, da je upravičena do povrnitve škode, ki jo predstavlja razlika med stanjem hiše pred in po škodnem dogodku, pri čemer je bilo (ker ta ni bila odpravljena) razliko mogoče ugotavljati zgolj prek seštevka potrebnih del, da bi nepremičnina postala primerljiva s krajevno običajnimi nepremičninami. Izvedenec je ob ustnem podajanju svojega mnenja pojasnil, katera dela bi bilo treba opraviti, da bi nepremičnina postala primerljiva krajevnim običajem. Pri tem je pojasnil, koliko bi (glede na to, da nepremičnina v trenutku škodnega dogodka ni bila nova) predstavljala realna restitucija, v kolikšnem delu pa bi šlo za izboljšavo. In slednjega sodišče tožnici ni prisodilo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - Trgovinska zbornica Slovenije - izterjava članarine
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost).
padec na mokrih tleh v trgovini - nepremoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - neobstoj protipravnosti - razmejitev z objektivno odškodninsko odgovornostjo - nevarna stvar kot pravni standard
Pravno pravilo, ki bi od toženca zahtevalo, da opravlja neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino v njegovi trgovini in mora takoj, nemudoma potem, ko tla postanejo mokra, ta kraj zavarovati in tla obrisati, bi izenačevalo objektivno in krivdno odgovornost. V primerih, kot je obravnavani, ko je organizacija čistilne službe pri tožencu bila v skladu z razumnimi pričakovanji, ni podana predpostavka protipravnosti.