ZKP člen 18, 83, 83/2, 149a, 149b, 150. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi – nezakoniti dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – hramba DNK – mladoletnik – prikriti preiskovalni ukrepi – dokazni standard – utemeljeni razlogi za sum
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.
Pravilna je trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v izjavi o umiku tožbe navedla, da je stečajni upravitelj o tem, da dolžnik do tožene stranke nima nobenih terjatev, zvedel šele na podlagi odgovora na tožbo in na podlagi dokumentacije, ki jo je naknadno pridobil od bivšega poslovodstva dolžnika. Umik tožbe torej ni bil posledica izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe. Zato je tožena stranka zaradi umika tožbe upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
ZTLR člen 25, 25/5. SPZ člen 266. OZ člen 190, 198.
pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – uporabnina – solastnik
Postavljeni zahtevek za plačilo uporabnine tožnica utemeljuje s trditvijo, da je izključena iz posesti in možnosti uporabe solastne nepremičnine, ki je v naravi hiša in gospodarsko poslopje s pripadajočim zemljiščem. Z zemljiškoknjižnimi podatki tožnica dokazuje svoj 1/5 solastninski delež te nepremičnine, ki jo toženec (solastnik) uporablja v celoti. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zemljiškoknjižni podatki o njenem solastništvu parcele niso pravilni zaradi toženčeve originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, čemur tožnica kot solastnica ni oporekala, njen zahtevek za plačilo uporabnine ni utemeljen.
Po ugotovitvi, da je tožnikov dolžnik v izvršilnem postopku tožnikovi terjatvi v pobot uveljavljal svoji terjatvi do njega v določeni višini, je pravilen zaključek sodbe, da je tožnikova terjatev, ki jo ima do njega njegov dolžnik in do višine katere lahko izpodbija darilno pogodbo, manjša od terjatve, ki jo je opredelil v tožbenem zahtevku.
ZFPPIPP člen 111, 111/5, 115, 115/2, 115/2-4, 116, 116/3.
osebni stečaj – imenovanje stečajnega upravitelja – pogoji za imenovanje upravitelja – odklonitveni razlog – isti upravitelj v stečaju nad družbo katere družbenik je dolžnik v osebnem stečaju
Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075824
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 44, 239, 266, 266/2, 268. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – začasna odredba – sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku – učinek sklepa o začasni odredbi – sklep o izvršbi – izvršitev začasne odredbe – oprava neposrednih dejanj izvršbe – smiselna uporaba določb o izvršbi za zavarovanje
Na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi v pravdnem postopku ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča o sporu. Za izvršitev začasne odredbe je tako pristojno sodišče, ki odloča o sporu, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje in je v konkretnem primeru sodišče, ki je pristojno za izdajo začasne odredbe, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih, povezanih z izdano začasno odredbo, če zakon ne določa drugače.
ZPŠOIRSP člen 5, 11, 12. ZOR člen 200. OZ člen 179.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi nezakonitega izbrisa – upoštevanje že določene denarne odškodnine v upravnem postopku
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se ta zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053153
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – razmerje med upnikom in porokom – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – trditveno in dokazno breme
Kreditojemalec (glavni dolžnik) odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre za isto terjatev. Porok pa je prost svoje obveznosti šele takrat, ko je glavni dolg v celoti poravnan. Sodišče po povedanem ni bilo dolžno v izreku izpodbijane sodbe navesti, da toženec za plačilo terjatve tožeče stranke odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Sploh ker ta ni stranka tega postopka.
ZDR-1 člen 4, 18, 75, 200. ZDR člen 73. ZPP člen 213.
sprememba delodajalca - reintegracija
Tožnica je skupaj z drugimi delavci prešla od tožene stranke (delodajalca prenosnika) k delodajalcu prevzemniku, ki je prevzel delavce od tožene stranke po sporazumu o prevzemu delavcev, izvedenem po prvem odstavku tedaj veljavnega 73. člena ZDR. Ker je bila tožnica od 1. 1. 2015 dejansko in ne le formalno delavka delodajalca prevzemnika, ji že iz tega razloga od 1. 1. 2015 dalje ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih (za polni delovni čas) hkrati.
V tem primeru ne pride v poštev določba 18. člena ZDR-1 (oz. enaka določba 16. člena ZDR) o domnevi obstoja delovnega razmerja, po kateri se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Ta določba pride v poštev v drugačnih primerih kot je obravnavani – npr. v sporih, v katerih delavec opravlja delo na podlagi civilnih pogodb, čeprav so podani vsi elementi delovnega razmerja in bi se delo moralo opravljati na podlagi pogodb o zaposlitvi, ali če delavec dela „na črno“ brez prijave v zavarovanje ipd.
krivdna odgovornost – odgovornost organizatorja čistilne akcije – deljena odgovornost
Organizator čistilne akcije je dolžan poskrbeti tudi za varnost udeležencev. Za udeležence, ki so v vrečah zbrane odpadke transportirali, bi organizator moral zagotoviti primerne zaščitne rokavice.
zapuščinski postopek – postopek zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – zapuščinska obravnava – pogodba o dosmrtnem preživljanju – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče mora v zvezi s podano zahtevo pritožnice v zvezi z uveljavljanjem njene dedne pravice odločati v zapuščinskem postopku. Če so o tem med dediči sporna dejstva, mora ravnati skladno z določbami ZD o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev z manj verjetno pravico na pravdo.
vloga – popolna tožba – pravica do pravnega varstva
V pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča VL 40846/2015 z dne 5. 5. 2015 je tožnik navajal dejansko podlago tožbenega zahtevka in pritožbi priložil tudi listine. To vlogo je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, na kar pravilno opozarja pritožnik, zato je tudi ni presojalo v smislu zadostne trditvene podlage za formalno popolnost tožbe. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka. Važno je, da sodišče s trditvenim gradivom razpolaga. Preizkusa, ali je to gradivo zadostno za presojo formalne popolnosti tožbe (in ne za presojo sklepčnosti tožbe) prvostopenjsko sodišče očitno ni opravilo. Sodišče mora namreč presojati vse razpoložljivo, pravočasno predloženo spisovno gradivo in se do njega (oziroma do trditev strank v njih) opredeliti, v nasprotnem primeru stranki krši ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave.
očitna pisna pomota - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - oprostilna sodba - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - strokovna pomoč - naloga izvedenca - izvedba dokazov
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon ne uporabi ali pa ga uporabi napačno. Kršitev, kot jo uveljavlja pritožba, zato ni mogoča. Podana bi bila le v primeru, ko sodišče prve stopnje v ravnanju obdolženca ne bi ugotovilo elementov silobrana, pa bi njegovo ravnanje pravno opredelilo kot silobran.
- Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil obdolženi proti svoji volji soočen s tremi osebami od katerih sta se dva (A. B. in M. T.) ukvarjala z borilnimi športi, neposredne pomoči v bližini ni bilo, tak položaj pa mu ni dopuščal posebnega preudarjanja in se je zatekel k uporabi pištole ter skušal s tem odvrniti napad od sebe, pa čemer pa ni bil uspešen, saj so ga napadalci razorožili in ga hudo pretepli (stran 15 obrazložitve prvostopne sodbe).
spor o pristojnosti - gospodarski spor - Trgovinska zbornica Slovenije - izterjava članarine
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost).
Tožena stranka je dokazala kršitev pogodbenih določil že zato, ker tožnica ni ustrezno hranila ključev vozila in je s tem omogočila uporabo vozila partnerju.
Tožničino nepremičnino so zaradi napake tožene stranke zalile fekalije. Posebnost obravnavane zadeve je v tem, da tožnica škode ni odpravila v celoti, temveč je nepremičnino (točneje: svoj solastni del) prodala, kot trdi, za nižjo ceno, in to prav zaradi škode, za katero odgovarja tožena stranka. Tožnica je predlagala metodo, ki jo je sodišče sprejelo, in sicer, da je upravičena do povrnitve škode, ki jo predstavlja razlika med stanjem hiše pred in po škodnem dogodku, pri čemer je bilo (ker ta ni bila odpravljena) razliko mogoče ugotavljati zgolj prek seštevka potrebnih del, da bi nepremičnina postala primerljiva s krajevno običajnimi nepremičninami. Izvedenec je ob ustnem podajanju svojega mnenja pojasnil, katera dela bi bilo treba opraviti, da bi nepremičnina postala primerljiva krajevnim običajem. Pri tem je pojasnil, koliko bi (glede na to, da nepremičnina v trenutku škodnega dogodka ni bila nova) predstavljala realna restitucija, v kolikšnem delu pa bi šlo za izboljšavo. In slednjega sodišče tožnici ni prisodilo.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje nobenih subjektivnih okoliščin na strani tožene stranke, ki bi kazale, da bi lahko tožena stranka onemogočila izpolnitev tožnikove terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
Po 33. členu SPZ sta pri motenju posesti pomembna le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest je mogoče zahtevati le od posestnika. Toženka tega položaja nima več, tožnica pa od gole ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Navedeno zakonsko določilo v obravnavanem primeru ni uporabno. Ker toženka nima več posesti, je izpolnitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča. Poleg tega je predmet tožbenega zahtevka vrnitev posesti, posest pa ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
začasna odredba o varstvu in vzgoji – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – koristi otroka
Zgolj v primeru, če predlagatelj izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred izvedbo dokaznega postopka in pred meritorno odločitvijo sodišča s sodbo, bo sodišče ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda (verjetnost), izdalo začasno odredbo o vzgoji in varstvu. Odločitev o takšnem sredstvu zavarovanja lahko torej legitimira le akutno ogrožena otrokova korist.
Tožnica je dvakrat nepooblaščeno vpogledala oziroma obdelovala osebne podatke komitenta, saj za vpogled v račun komitenta (odvetnika) ni bila zadolžena, podatke pa je uporabila za zasebne namene pri komunikaciji z odvetnikom v zasebni zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je očitana huda kršitev delovnih obveznosti tožnici dokazana in da je tožnica kršila tako določbe Pravilnika o varstvu osebnih podatkov tožene stranke, kakor tudi obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imela kot delavka po določbah ZDR-1 ter ravnala v nasprotju s Kodeksom etičnega ravnanja tožene stranke. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR, kakor tudi pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Pri tem je pravilno izpostavilo pomen zaupanja med delodajalcem in delavcem ter dejstvo, da v konkretnem primeru že narava kršitve, zlasti če jo stori bančni delavec, predstavlja utemeljen razlog za izgubo zaupanja delodajalca do delavca, ki ima za posledico povsem porušene odnose. Poleg tega pa je pravilno upoštevalo tudi vpliv tožničinega ravnanja na odnos med komitentom in banko, ki se kaže v omajanem zaupanju komitenta do banke, kar je negativno vplivalo na ugled banke. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi in v povezavi s takšno odločitvijo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.