pravda - nasprotovanje zahtevku - postopek zaradi insolventnosti - priznanje terjatve v prisilni poravnavi - stroški - pravdni stroški
Ključnega pomena je, da toženka ni hotela prostovoljno izpolniti iztoževane denarne obveznosti, poleg tega pa so pravno pomembne tudi okoliščine, ki so nastopile med sodnim postopkom in jih gre pripisati izključno v sfero tožene stranke (položaj insolventnosti in priznanje iztoževane denarne terjatve v postopku prisilne poravnave). Zato sodišče druge stopnje meni, da je treba v konkretnem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki izključuje načelo uspeha v pravdi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066226
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154/1, 154/1, 154/1. ZDCOPMD člen 37, 37/1. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 8, 8/6, 10.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - obvezni počitek mobilnih delavcev - počitek voznika
Če predpis določa jasne in dovolj konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti ne zadostuje, da pravna oseba izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
ZUTG člen 119, 119/1, 119/3, 119/4. ZZZPB člen 18, 31, 31/2, 31/5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - narava roka - izguba pravice
Stališče toženca, da je tožnik s tem, ko je zamudil 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje, po prenehanju obveznega zavarovanja izgubil pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je napačno. Rok 30 dni za prijavo pri zavodu in za vložitev zahteve za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, kot je določen v 1. odstavku 119. člena ZUTG, je podaljšljiv. To pomeni, da zamuda roka nima za posledico izgube pravice. Namesto izgube pravice je namreč določeno, da se skupna dolžina prejemanja nadomestila samo skrajša, in sicer za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju zavarovanja oz. razloga za mirovanje roka za prijavo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - kršitev konkurenčne klavzule
Ker
tožniku
ni bil omogočen zagovor po drugem odstavku 85. člena ZDR-1, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga.
ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-2, 193, 193/1, 207, 207/2. ZPIZ92 člen 229, 229/2.
starostna pokojnina - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - odmera pokojnine
V 2. alineji prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1 je določeno, da se nadomestilo za invalidnost (torej tudi nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev) upošteva le v primeru, če je bil zavarovanec v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan. Tožniku je bilo nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev priznano šele z odločbo z dne 11. 9. 2006, in sicer za nazaj za čas od 26. 11. 1998. V spornem obdobju pa tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da mu nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni mogoče upoštevati pri odmeri pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem znesku ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR člen 4, 172. ZDR-1 člen 4, 31, 31/1, 31/1-8, 137.
obstoj delovnega razmerja - delo preko študentskega servisa - študent - elementi delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je delo članice kabinskega osebja za toženo stranko opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom delodajalca in je za to delo na podlagi obračuna dela mesečno prejela plačilo. Tožnica je opravljala enako delo kot redno zaposleni člani kabinskega osebja in je zanj izpolnjevala vse zahtevane pogoje. Poleg tega je tožnica delala na podlagi plana dela, ki je bil sestavljen dvakrat mesečno, potem ko je sporočila proste dneve, kar je enako veljalo tudi za redno zaposlene. Tožničine želje v zvezi z odsotnostjo niso bile vedno upoštevane in je odsotnosti morala opravičevati s potrdili. Tožnica je delo opravljala nepretrgoma od 1. 7. 2008 do začetka oktobra 2013, v enakem obsegu kot redno zaposleni. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je imelo delo tožnice pri toženi stranki od 1. 7. 2008 dalje vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR oziroma 4. členu ZDR-1, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2008 utemeljen. Za čas pred 1. 7. 2008 (od 1. 5. 2008 do 30. 6. 2008) pa tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožnica takrat dela članice kabinskega osebja še ni opravljala, prav tako ni opravljala drugega dela po navodilu tožene stranke, ki bi kazalo na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki.
stvarne napake - pravočasno grajanje napak - pravica kupca odpraviti napako na stroške prodajalca - jamčevalni zahtevek za odpravo napake - pooblastilo - v imenu in za račun stranke - preklic pooblastila
Tudi v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) je treba kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
ZDR-1 člen 13, 14, 16, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4, 200. OZ člen 39, 86, 87, 92, 93, 94. ZDR člen 200.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - kršitev obveznosti obveščanja delodajalca - kavza - pravna podlaga - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je imela kavzo, saj je pogodba o zaposlitvi v času podaje izredne odpovedi obstajala. Razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (torej tožničin izostanek z dela), ne predstavlja kavze v smislu 39. člena OZ, temveč zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR-1. Delodajalec lahko delavcu zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru, če je podan razlog za to odpoved, ki je naveden v prvem odstavku 110. člena ZDR-1 (seveda ob pogoju, da so podani tudi ostali pogoji za zakonitost takšne odpovedi). Teh razlogov pa ni mogoče uvrstiti v podlago izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu 39. člena OZ.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53. URS člen 22. ZPP člen 105, 180.
odškodnina - neizrabljen letni dopust
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah oziroma mirovnih operacijah v tujini. Drugega odstavka 53. člena ZSSloV ni mogoče razlagati na način, da pripadnikom Slovenske vojske tedenski počitek v času opravljanja mirovne misije v tujini sploh ne pripada. Iz citirane določbe izhaja le, da je treba ta tedenski počitek prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere.
finančni leasing - Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu - pravne napake predmeta leasinga - zaseg in odvzem predmetov leasinga s strani organov pregona - izguba posesti - zamude s plačili obrokov - odstop od pogodbe
Za finančni leasing je celo tipična takšna razdelitev tveganj, saj je jemalec leasinga sam izbral tako predmet leasinga kot tudi dobavitelja tega predmeta, dajalec leasinga pa je le finančno omogočil izvedbo posla.
Leasingodajalec, ki je za ustrezno visoko najemnino omogočil leasingojemalcu nakup opreme, ima pozitivni pogodbeni interes, to je interes, da pridobi tolikšno premoženje, kot bi mu pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. S tem, ko je tožena stranka kršila pogodbo in leasing obrokov ni redno plačevala, je ob odstopu od pogodbe nastopila situacija in so zapadle v plačilo vse še neplačane anuitete.
Tožnica je tožbo vložila po pooblaščencu. Ker tožbi ni bilo predloženo pooblastilo, je sodišče pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje ter ga hkrati obvestilo, da bo v primeru, da ne bo ravnal po nalogu sodišča, tožbo zavrglo. Pooblastilo ni bilo predloženo, zato je sodišče tožbo zavrglo in ta sklep vročilo pooblaščencu. Pritožbo, ki jo je vložila tožnica sama, je nato sodišče zavrglo kot prepozno. Za vročanje sklepa o zavrženju tožbe pooblaščencu sodišče ni imelo podlage, saj bi ga moralo vročiti neposredno tožnici. Zaključek, da je pritožba prepozna, ni pravilen. Zato je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015200
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba predpisa - zavrženje zahteve
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih aktov je zavrnjen z utemeljitvijo, da je zakonito zavržena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine, medtem ko je sočasno o delu istovrstnega tožbenega zahtevka razsojano meritorno. Z vsebinsko zavrnitvijo tega dela tožbenega zahtevka je presežen procesni obseg predsodnega upravnega odločanja. Poleg tega v predsodnem postopku ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ s sklepom zavrže zahtevo tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zaradi spremenjene pravne podlage, na katero se opira tožničina zahteva za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnin, to je ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, v obravnavanem predsodnem postopku ni bilo pogojev za procesno rešitev zahteve. Torej ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a za zavrženje zahteve. Zaradi spremenjene zakonske podlage bi morala biti ponovna zahteva obravnavana po vsebini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijana nezakonita upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
neopravljanje dela - razlogi na strani delodajalca - ukinitev organa - izvršitev pravnomočne sodbe
V času pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik še vedno zaposlen na delovnem mestu inšpektorja vodje medobčinskega inšpektorata ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo na to delovno mesto, medobčinskega inšpektorata ni bilo več. Ker torej tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela, je zakonito izdala izpodbijani sklep o določitvi nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR. za čas, ko tožnik iz razloga, na strani tožene stranke ne dela.
Sklepno torej: Vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe se pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v kazenskem postopku, zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZKP, ta pa v prvem odstavku 399. člena dovoljuje pritožbe zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji (če ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe), pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pa izrecno ne izključuje.
ZDR-1 člen 86, 200, 200/3. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17. ZDR člen 83, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
V enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, je promet upadel za 10 %, kar je več kot na ravni celotne družbe (8 %), zato se je zmanjšala potreba po delu v tej enoti. Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo dela z zmanjševanjem delavcev v enoti, saj dela za vse tri zaposlene delavke ni bilo. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, pri čemer je tožena stranka za ugotovitev presežne delavke uporabila objektiven kriterij delovne dobe. Tožnica je bila primerjavi z ostalima delavkama pri toženi stranki zaposlena najkrajši čas. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi šikaniranja in mobbinga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079250
URS člen 15, 15/3, 39. ZMed člen 26, 27, 31, 31/1. ZASP člen 162.
pravica do objave popravka – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – vsebina popravka – obširnost popravka – pravni standard
Ni ustrezen popravek v ožjem smislu (zanikanje oz. popravljanje objavljenih dejstev), ki se nanaša tudi na tisti del objavljenega obvestila, ki se tožeče stranke ne tiče. Ni ustrezen zelo obširen in gostobeseden popravek v širšem smislu (prikaz drugih ali nasprotnih dejstev).
ZDR-1 člen 88, 88/6, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje - pooblaščenec
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno vročena, v skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1, saj je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu pooblastil odvetnika, ki je v skladu s pooblastilom lahko sprejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da je imel pooblaščenec pooblastilo le za zagovor pri delodajalcu, ker to iz pooblastila ne izhaja.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZUJF člen 90, 227.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - ugotavljanje začasne nezmožnosti za nazaj
Tožničin osebni zdravnik je predlog za odobritev bolniškega staleža od 28. 5. 2013 dalje podal dne 22. 8. 2014, to je po uveljavitvi ZUJF, zato v tožničinem primeru ne pride v poštev uporaba 227. člena ZUJF, ki omogoča tistim zavarovancem, pri katerih se je postopek za uveljavljanje pravic začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 31. 5. 2012, da se dokončna po dosedanjih predpisih. Za tožnico, ki ni izpodbijala ugotovitve toženca glede njenega statusa in sicer, da od 28. 5. 2013 ni bila več prijavljena kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, to pomeni, da je skladno z 90. členom ZUJF zanjo kot brezposelno osebo pravica do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo ukinjena in posledično ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo ni utemeljeno. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev, da je bila začasno nezmožna za delo od 29. 5. 2013 do 7. 5. 2015, ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.