Sklepno torej: Vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe se pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v kazenskem postopku, zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZKP, ta pa v prvem odstavku 399. člena dovoljuje pritožbe zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji (če ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe), pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pa izrecno ne izključuje.
V zvezi z določitvijo pokojninske osnove delavca - zavarovanca, ki je bil v preteklosti začasno napoten na delo v tujino, kot je bil v spornem obdobju tožnik, je potrebno izhajati iz določb 46. člena ZPIZ-1. V tem členu je posebej urejena pokojninska osnova za detaširane delavce, to je za delavce, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. ZPIZ-1 določa, da se tem delavcem oziroma zavarovancem za izračun pokojninske osnove vzame plača, od katere so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke na način iz četrtega in petega odstavka 39. člena ZPIZ-1. Zato se tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčijo, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila sproti izplačevana, temveč le plača v višini, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Delavcu, ki da odpoved, delovno razmerje sicer preneha po izteku odpovednega roka, vendar pa se o skrajšanju odpovednega roka z delodajalcem lahko sporazume. Za pristanek delodajalca k skrajšanju odpovednega roka se šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki je dal odpoved.
Če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa, do poteka preizkusne dobe, pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom odloči, ali naj se storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDR člen 4, 172. ZDR-1 člen 4, 31, 31/1, 31/1-8, 137.
obstoj delovnega razmerja - delo preko študentskega servisa - študent - elementi delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je delo članice kabinskega osebja za toženo stranko opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom delodajalca in je za to delo na podlagi obračuna dela mesečno prejela plačilo. Tožnica je opravljala enako delo kot redno zaposleni člani kabinskega osebja in je zanj izpolnjevala vse zahtevane pogoje. Poleg tega je tožnica delala na podlagi plana dela, ki je bil sestavljen dvakrat mesečno, potem ko je sporočila proste dneve, kar je enako veljalo tudi za redno zaposlene. Tožničine želje v zvezi z odsotnostjo niso bile vedno upoštevane in je odsotnosti morala opravičevati s potrdili. Tožnica je delo opravljala nepretrgoma od 1. 7. 2008 do začetka oktobra 2013, v enakem obsegu kot redno zaposleni. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je imelo delo tožnice pri toženi stranki od 1. 7. 2008 dalje vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR oziroma 4. členu ZDR-1, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2008 utemeljen. Za čas pred 1. 7. 2008 (od 1. 5. 2008 do 30. 6. 2008) pa tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožnica takrat dela članice kabinskega osebja še ni opravljala, prav tako ni opravljala drugega dela po navodilu tožene stranke, ki bi kazalo na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki.
Po določbah 25.a člena ZP-1 in ZJN-2 je stranska sankcija „izločitev iz postopkov javnega naročanja“, le doba trajanja po pravnomočnosti odločbe o prekršku je odvisna od tega, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev ali pa je predmet javnega naročila gradnja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZUJF člen 90, 227.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - ugotavljanje začasne nezmožnosti za nazaj
Tožničin osebni zdravnik je predlog za odobritev bolniškega staleža od 28. 5. 2013 dalje podal dne 22. 8. 2014, to je po uveljavitvi ZUJF, zato v tožničinem primeru ne pride v poštev uporaba 227. člena ZUJF, ki omogoča tistim zavarovancem, pri katerih se je postopek za uveljavljanje pravic začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 31. 5. 2012, da se dokončna po dosedanjih predpisih. Za tožnico, ki ni izpodbijala ugotovitve toženca glede njenega statusa in sicer, da od 28. 5. 2013 ni bila več prijavljena kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, to pomeni, da je skladno z 90. členom ZUJF zanjo kot brezposelno osebo pravica do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo ukinjena in posledično ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo ni utemeljeno. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev, da je bila začasno nezmožna za delo od 29. 5. 2013 do 7. 5. 2015, ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079250
URS člen 15, 15/3, 39. ZMed člen 26, 27, 31, 31/1. ZASP člen 162.
pravica do objave popravka – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – vsebina popravka – obširnost popravka – pravni standard
Ni ustrezen popravek v ožjem smislu (zanikanje oz. popravljanje objavljenih dejstev), ki se nanaša tudi na tisti del objavljenega obvestila, ki se tožeče stranke ne tiče. Ni ustrezen zelo obširen in gostobeseden popravek v širšem smislu (prikaz drugih ali nasprotnih dejstev).
OZ člen 86, 91. ZSPDPO člen 21, 29. ZJZP člen 2, 79.
ničnost pogodbe - stavbna pravica - javno zbiranje ponudb - nerealiziran projekt - javno zasebno partnerstvo - koncesija gradnje - javni in zasebni partner
Stavbna pravica je poseben institut stvarnega prava, za katerega je značilno, da ustanovitelj obdrži lastninsko pravico na nepremičnini, imetnik stavbne pravice pa ima lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tej nepremičnini. Lastninska pravica na objektu ni trajna, temveč je časovno omejena, po njenem prenehanju tudi objekt preide v last lastnika nepremičnine (proti plačilu ustreznega nadomestila). Stavbna pravica sama po sebi ne pomeni javno zasebnega partnerstva in tudi ne koncesije gradnje. Da bi lahko govorili o javno zasebnem partnerstvu (in v tem okviru o koncesiji gradenj) morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
sporazum o varstvu in vzgoji skupnih otrok - zavrnitev predloga za izdajo sklepa
Sodišče zavrne predlog za izdajo sklepa o sporazumu staršev o varstvu, vzgoji, preživljanju otrok in o stikih, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristijo otrok.
pravda - nasprotovanje zahtevku - postopek zaradi insolventnosti - priznanje terjatve v prisilni poravnavi - stroški - pravdni stroški
Ključnega pomena je, da toženka ni hotela prostovoljno izpolniti iztoževane denarne obveznosti, poleg tega pa so pravno pomembne tudi okoliščine, ki so nastopile med sodnim postopkom in jih gre pripisati izključno v sfero tožene stranke (položaj insolventnosti in priznanje iztoževane denarne terjatve v postopku prisilne poravnave). Zato sodišče druge stopnje meni, da je treba v konkretnem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki izključuje načelo uspeha v pravdi.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066216
ZP-1 člen 25, 25/2, 154, 154-4, 155, 155/1, 155/1-8, 159. ZPrCP člen 23.
odločitev o sankcijah - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zaseg motornega vozila
Iz sodbe mora izhajati, ali temelji odločitev sodišča za izrek stranske sankcije odvzema predmeta - motornega vozila na določbi prvega odstavka (odvzem lastniku) ali drugega odstavka 25. člena ZP-1 (odvzem storilcu, ki ni lastnik vozila).
Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas člen 11, 11/1, 11/1-b. URS člen 3a.
državna štipendija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - državljan tretje države
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zgolj dejstvo, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do državne štipendije. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ki v členu 11. (1) (b) določa, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendijami za študij. Navezne okoliščine, ki jih je deloma ugotovilo sodišče (tožnica zakonito dalj časa prebiva v Republiki Sloveniji in je državljanka tretje države), in v tožbi navedene navezne okoliščine (da je državljanka Republike Kosova, da je bila v času vložitve tožbe stara 16 let in praktično vse svoje življenje zakonito prebiva v Republiki Sloveniji s svojo družino, da je vseskozi obiskovala slovensko osnovno šolo, trenutno obiskuje drugi letnik srednje šole, itd.) bi sodišče v luči citirane direktive moralo ovrednotiti pri ugotavljanju dejanskega stanja in v skladu z doktrino lojalne razlage oziroma razlaga nacionalnega prava v duhu Direktive Sveta 2003/109/ES krog subjektov, ki so upravičeni do državne štipendije, razlagati tako, da kot upravičene subjekte zajema tudi državljane tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas, saj iz 11. člena citirane direktive izhaja namen, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendiranjem za študij. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožeča stranka je poleg ugotovitvenega zahtevka glede ločitvene pravice uveljavljala tudi dajatveni zahtevek v smeri prednostnega poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem procesnim dejanjem tožeča stranka ni zgolj dopolnila ali popravila svojih navedb na način, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
ZKP člen 18, 83, 83/2, 149a, 149b, 150. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi – nezakoniti dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – hramba DNK – mladoletnik – prikriti preiskovalni ukrepi – dokazni standard – utemeljeni razlogi za sum
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
Tožena stranka pri razpisu oziroma v postopku imenovanja direktorja tožene stranke ni kršila določb ZZ, ki določajo postopek izbire kandidata za imenovanje na delovno mesto direktorja in je postopek javnega razpisa za izbiro direktorja vodila transparentno ter v skladu z določbami ZZ. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa, a katerim je bila za direktorico tožene stranke imenovana druga kandidatka, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 13, 14, 16, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4, 200. OZ člen 39, 86, 87, 92, 93, 94. ZDR člen 200.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - kršitev obveznosti obveščanja delodajalca - kavza - pravna podlaga - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je imela kavzo, saj je pogodba o zaposlitvi v času podaje izredne odpovedi obstajala. Razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (torej tožničin izostanek z dela), ne predstavlja kavze v smislu 39. člena OZ, temveč zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR-1. Delodajalec lahko delavcu zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru, če je podan razlog za to odpoved, ki je naveden v prvem odstavku 110. člena ZDR-1 (seveda ob pogoju, da so podani tudi ostali pogoji za zakonitost takšne odpovedi). Teh razlogov pa ni mogoče uvrstiti v podlago izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu 39. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezmožnost nadaljevanja dela - sodna razveza
Tožnik (vodja oddelka) se določenega dne ni udeležil sestanka, za katerega je prejel vabilo s strani tožene stranke. S tem je tožnik kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. Neudeležba na sestanku pa ne pomeni takšne kršitve delovnopravnih obveznosti, da bi tožena stranka lahko tožniku zaradi nje podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ker ni podan pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da utemeljen razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.