CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022800
PEU člen 4. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 22, 22-1, 24, 25, 26, 26-1. URS člen 3a. ZMZPP člen 53, 53/2. ZPP člen 18, 18/3, 57, 155, 155/2.
razmerje z mednarodnim elementom - vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča - zavrženje tožbe - stroški postopka - pogodba o prodaji nepremičnin, ki ležijo na območju RS - stalno prebivališče tožencev v drugi državi članici EU (Italija) - razveljavitev prodajne pogodbe in plačilo dvoje are - neobstoj izključne pristojnosti slovenskega sodišča - spor iz obligacijskega razmerja - uporaba prava EU po uradni dolžnosti - uporaba Uredbe 44/2001 (Uredba Bruselj I) - toženci se spustijo v obravnavanje spornega zahtevka - tiha privolitev v pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča
Ker so se toženci spustili v postopek in ob tem niso ugovarjali pristojnosti slovenskega sodišča, prav tako pa v zadevi ne gre za izključno pristojnost, je ob uporabi določbe prvega stavka 24. člena Uredbe 44/2001 in na tej podlagi zaključiti, da so toženci s tiho prorogacijo privolili v pristojnost slovenskega sodišča.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med razlogi - zavrnitev predloga za odložitev
Iz priloženega zagovora storilca z dne 3. 9. 2015 med drugim izhaja, “da se zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, sodišču pa je obdolženec v svojem zagovoru pojasnil, da ga je sram, da je pred sodiščem, zlasti upoštevaje njegovo družino in da se zaveda svoje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in zato obljublja, da tega več ne bo počel.” Tako zapisanemu zagovoru zagotovo ni mogoče očitati storilčevega nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja z dne 26. 7. 2015, torej obžalovanja, kot je netočno v razloge v izpodbijanem sklepu zapisalo prvostopno sodišče in tudi na podlagi tako netočnih povzemanj storilčevega zagovora gradilo svojo odločitev.
preživnina – sprememba odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini – sprememba potreb ali zmožnosti – rojstvo drugega otroka
V situaciji, ko je vzgoja in varstvo devetletne deklice že ves čas v celoti na materi, tožnik pa nima niti stikov s hčerko, je pravnomočna odločitev, na podlagi katere oče, katerega premoženjske zmožnosti so nedvomno boljše od materinih, krije polovico dekličinih potreb, še zmeraj pravilna. Razlogov za znižanje preživnine torej ni. Višje sodišče sicer verjame, da pritožnik takšno odločitev dojema kot nepravično, še posebej zato, ker očetovske vloge v odnosu do toženke ni nikdar prevzel, a v tem, da morajo starši preživljati vse svoje mladoletne otroke, ni ničesar nepravičnega.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 221b, 221e, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – vsebina sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – pravica do glasovanja – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
Standardu obrazložene zavrnitve dokaznega predloga je zadoščeno le tedaj, ko sodišče pojasni, zakaj meni, da je nek dokaz nepotreben. Zgolj navedba, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki za odločanje niso potrebni, ne zadošča.
ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/1. ZIZ člen 272.
začasne odredbe v družinskih sporih - otrokova največja korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost začasne odločitve o stikih - začasno omejevanje stikov
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
SPZ člen 68, 115, 116/1. SZ-1 člen 23. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 8, 10, 10/5, 11.
spor majhne vrednosti – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – stroški ogrevanja – skupna kotlovnica – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – odstranitev radiatorjev – bremena skupne stvari – razmerja med etažnimi lastniki – pravice in obveznosti na skupnih delih – pogodba o medsebojnih razmerjih – deleži stroškov posameznih delov stavbe – zakonska oziroma pogodbena obveznost – sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja
Etažni lastnik se z enostransko izjavo ali dejanjem ne more odklopiti iz sistema ogrevanja, neplačevanje teh stroškov (oziroma plačevanje po drugačnem delilnem ključu) lahko doseže le s spremembo sklenjenega sporazuma med etažnimi lastniki. Za sporazum o drugačni delitvi stroškov ogrevanja je v skladu s petim odstavkom 10. člena Pravilnika potrebno 100% soglasje etažnih lastnikov.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – sklepčnost tožbe – izvedba naroka – nova dejstva v pritožbi
V sporih majhne vrednosti je možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov omejena na tožbo in odgovor na tožbo (z nadaljnjo vlogo pa lahko tožeča stranka le odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa na navedbe v tožnikovi vlogi). Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, se ne upoštevajo. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je od 6. 11. 2015 v postopku ponovne prisilne poravnave, kar je po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalne vloge. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – shizofrena psihoza – pogoji za izrek ukrepa – pomanjkanje razlogov – načelo sorazmernosti
Ne zadostuje zgolj dejstvo obstoja duševne motnje oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Izkazana mora biti resna nevarnost ogrožanja lastnega zdravja ali življenja ali zdravja ali življenja drugih, in sicer morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Navedenega sodišče ni ugotovilo niti navedlo v sklepu. Sodišče ni pridobilo nobenih podatkov od policije in tudi ni zaslišalo mame nasprotnega udeleženca, ki je z navedbo, da bi želel, da bi bila mati prisotna, smiselno predlagal njeno zaslišanje.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 354, 354/1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. V predmetnem primeru predložena zdravstvena dokumentacija celo izkazuje, da so tožniku ostale trajne posledice.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok
Ker tožena stranka kljub temu, da je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti, nanj ni pristopila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Sama predložitev izjave o premoženjskem stanju ne pomeni vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj ne toženka ne pooblaščenec takega predloga nista podala in če predloga ni, sodišče tudi ni moglo odločati o njem.
pravdni stroški - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - zahtevek za plačilo stroškov rubežnika - akcesornost zahtevka - zakonita obligacija - zahteva za povrnitev stroškov v posebni pravdi - nesklepčnost zahtevka - opustitev priglasitve stroškov v izvršilnem postopku
Izvršilni stroški (enako kot pravdni stroški) pomenijo zahtevek, ki je akcesoren glavnemu zahtevku in predstavlja civilnopravno zakonito obligacijo. Stranka lahko njihovo plačilo zahteva samo v postopku, v katerem so nastali.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku stroškov, ki jih je imela s plačilom izvršiteljici, nesporno ni priglasila. S takšnim ravnanjem (oziroma opustitvijo) je sama onemogočila odločanje o njihovem povračilu. O tem namreč v obravnavanem (ločenem) sporu ni več mogoče odločati. Tožbeni zahtevek s tako dejstveno podlago ni sklepčen (v določbah materialnega prava ni opore, ki bi utemeljevala tak zahtevek).
plačilo sodne takse - umik pritožbe - dokaz plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice
Tožena stranka zgolj s pavšalno navedbo, da je takso plačala, da pa ne ve kako naj to dokaže, ne more uspeti. Navesti bi morala najmanj to, kdaj in na kakšen način je plačilo opravila, ter hkrati predložiti oziroma predlagati dokaze, ki bi takšne navedbe potrjevali (predvsem potrdilo o plačilu, izpisek prometa iz svojega računa, zaslišanje osebe, ki je plačilo opravila, ipd. - odvisno od trditev o tem, kdaj in kako je bila taksa plačana).
trditveno in dokazno breme - dokaz z zaslišanjem priče - opustitev dolžnosti predlaganja dokazov - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - spor majhne vrednosti
Tožena stranka za dokazovanje svojih trditev, katere je ponudila v postopku pred sodiščem prve stopnje, dokaza z zaslišanjem A. A. ni predlagala. Prvostopenjsko sodišče resničnosti zatrjevanih dejstev zato ni moglo niti jih ni smelo preveriti z zaslišanjem navedene osebe. Sodišče sme namreč izvesti le dokaz, ki ga je predlagala vsaj ena od strank. Sodišče ni upravičeno, da po uradni dolžnosti izvaja dokaze, ki jih ni predlagala nobena od strank, pa čeprav oceni, da že izvedeni dokazi ne zadoščajo za ugotovitev obstoja zatrjevanih dejstev in da bi bilo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja nujno izvesti še nadaljnje dokaze.
Tožilstvo je pred izrekom sodbe predlagalo podaljšanje pripora z obrazložitvijo, da so še vedno podani razlogi iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP za podaljšanje pripora, zato bi se moralo sodišče prve stopnje vsebinsko opredeliti do tožilčevega predloga, česar pa z izpodbijanim sklepom ni storilo. Zmotno je stališče obtoženčevih zagovornikov, da je način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, ki ga je z nepravnomočno obsodilno sodbo določilo sodišče prve stopnje, tipična alternativna kazen, ki se sistemsko lahko uvrsti med pogojno obsodbo in kazen zapora. Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da Kazenski zakonik takšne razlage ne dopušča in je tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljena, predvsem pa je tudi sodna praksa ni sprejela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053146
ZPP člen 115, 115/1, 116, 117, 455. OZ člen 239, 239/1, 435, 619, 620, 620/2, 620/3.
spor majhne vrednosti – predlog za preložitev naroka – opravičljiv razlog za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prodajna pogodba – podjemna pogodba – izpolnitev obveznosti
Narok je mogoče preložiti le, če je podan konkretizirano obrazložen in z glede na okoliščine konkretnega primera mogočimi dokazi podprt predlog, ki utemeljuje opravičljivost izostanka.
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo, razen če material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbi naročnik, podjemnik pa se iz tega materiala zaveže izdelati določeno premično stvar, ali če imata pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - plačilo nadur - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica je ravnanja, ki so ji bila očitana v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opuščanje dolžne prijave gostov; odrejanje podrejenim, da ne prijavljajo vseh gostov; opuščanje izdaje računov nekaterim gostom; odrejanje podrejenim, da nekaterim gostom ne izdajo računov; izdajanje vrednostih oziroma darilnih bonov za brezplačno koriščenje storitev.; vodenje pomanjkljive evidence gostov), storila ob vednosti in soglasju direktorja tožene stranke in v skladu z njegovo voljo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnica ni ravnala samovoljno in ji kršitev, ki so bile predmet te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče očitati.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih med tožnico in toženo stranko (in tudi njenim prejšnjim delodajalcem), tožbeni zahtevek iz naslova obračuna in izplačila vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo zato, ker je štelo, da je dodatek za plačilo nadurnega dela že vsebovan v dogovorjenem nominalnem znesku tožničine bruto plače. Na podlagi 128. člena ZDR pripadajo delavcu dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, med te pa spada tudi dodatek za nadurno delo (oziroma za delo preko polnega delovnega časa). Po sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča je treba vse dodatke, ki jih ZDR taksativno našteva, izplačati delavcu glede na dejansko opravljeno delo oziroma za vse ure dela, opravljene v posebnih pogojih dela. Glede dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (torej tudi glede dodatkov za plačilo dela preko polnega delovnega časa), ni mogoče določiti pavšalne plače pri zahtevnosti dela, ki se jo upošteva v osnovni plači. Tožena stranka tako glede na določbe ZDR ni imela podlage, da je v pogodbi o zaposlitvi določila, da se dodatek iz naslova plačila za nadurno delo tožnice obračuna in izplačuje v okviru nominalno dogovorjenega zneska plače, ki izhaja iz tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnice ugodilo in odločitev o zavrnitvi obračuna ter izplačila vtoževanih nadur za leto 2012 in 2013 razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
tožba na zmanjšanje preživninske obveznosti – nerazumljivost in nepopolnost vloge – rok za popravo – zavrženje vloge – pasivna legitimacija
V preživninskem razmerju je preživninski upravičenec mld. otrok, ne glede na dejstvo, da preživninski zavezanec plačuje preživnino drugemu roditelju, pri katerem otrok živi.