Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
Krog oseb, ki lahko izpodbijajo sklepe skupščine, je ožji kot pri ugotavljanju ničnosti. Ker je pritožnik po potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko izgubil status družbenika, ni (več) legitimiran za izpodbijanje sklepov skupščine.
prijava in preizkus terjatev – sklep o preizkusu terjatev – dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev – popravek dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Pritožnik zoper popravek dopolnjenega seznama ni ugovarjal, vendar mu to ne more iti v škodo, glede na to, da ZFPPIPP ne pozna popravka dopolnjenega seznama. Sodišče prve stopnje bi moralo vseeno upoštevati vložen ugovor zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru odločiti.
razmerja med starši in otrokom - dodelitev in preživljanje otroka - preživnina - oblika preživljanja - preživljanje na drugi način
Toženec se torej dejansko zavzema za to, da določenih potreb otrok ne bi pokrival s preživnino, ampak drugače, čemur glede na zakonske določbe (131.a člen in 131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) ni mogoče slediti.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 221b, 221e, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – vsebina sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – pravica do glasovanja – sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – korekturna dolžnost sodišča
Če sodišče meni, da je tožeča stranka vrednost nedenarnega zahtevka napovedala očitno napačno, se po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka. Na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP sporno vrednost presoja v primeru, če se zaradi očitno previsoko ali prenizko napovedane vrednosti spora zastavlja vprašanje stvarne pristojnosti ali pravice do revizije. Na podlagi 31. člena ZST-1 sodišče ukrepa, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oz. zahtevka ocenila prenizko.
Standardu obrazložene zavrnitve dokaznega predloga je zadoščeno le tedaj, ko sodišče pojasni, zakaj meni, da je nek dokaz nepotreben. Zgolj navedba, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki za odločanje niso potrebni, ne zadošča.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje
Ravnanje, s katerim prezadolženi dolžnik neodplačno ali za neznatno plačilo odtuji svoje premoženje, ima posledice tako za upnike kot za stečajno maso, zato takšnemu ravnanju ni mogoče nuditi pravnega varstva.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med razlogi - zavrnitev predloga za odložitev
Iz priloženega zagovora storilca z dne 3. 9. 2015 med drugim izhaja, “da se zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, sodišču pa je obdolženec v svojem zagovoru pojasnil, da ga je sram, da je pred sodiščem, zlasti upoštevaje njegovo družino in da se zaveda svoje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in zato obljublja, da tega več ne bo počel.” Tako zapisanemu zagovoru zagotovo ni mogoče očitati storilčevega nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja z dne 26. 7. 2015, torej obžalovanja, kot je netočno v razloge v izpodbijanem sklepu zapisalo prvostopno sodišče in tudi na podlagi tako netočnih povzemanj storilčevega zagovora gradilo svojo odločitev.
ZPP člen 105a, 323, 323/2. ZST-1 člen 8. Sodni red člen 115, 117.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – poziv na plačilo sodne takse – podpis sodnika – izvirniki in prepisi – podpisovanje
Sodni red določa, da sodnik, ki zadevo obravnava, podpiše le izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, prepis izvirnika, ki se vroča stranki, pa podpiše pristojna sodna oseba.
pravica delničarja do obveščenosti – pravica družbenika do informacij in vpogleda – delniška družba – družba z omejeno odgovornostjo
Individualna informacijska pravica delničarja je urejena v 305. členu ZGD-1 in jo zakon imenuje pravica do obveščenosti. Njen namen je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic in je ožja od individualne informacijske pravice v družbi z omejeno odgovornostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022800
PEU člen 4. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 22, 22-1, 24, 25, 26, 26-1. URS člen 3a. ZMZPP člen 53, 53/2. ZPP člen 18, 18/3, 57, 155, 155/2.
razmerje z mednarodnim elementom - vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča - zavrženje tožbe - stroški postopka - pogodba o prodaji nepremičnin, ki ležijo na območju RS - stalno prebivališče tožencev v drugi državi članici EU (Italija) - razveljavitev prodajne pogodbe in plačilo dvoje are - neobstoj izključne pristojnosti slovenskega sodišča - spor iz obligacijskega razmerja - uporaba prava EU po uradni dolžnosti - uporaba Uredbe 44/2001 (Uredba Bruselj I) - toženci se spustijo v obravnavanje spornega zahtevka - tiha privolitev v pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča
Ker so se toženci spustili v postopek in ob tem niso ugovarjali pristojnosti slovenskega sodišča, prav tako pa v zadevi ne gre za izključno pristojnost, je ob uporabi določbe prvega stavka 24. člena Uredbe 44/2001 in na tej podlagi zaključiti, da so toženci s tiho prorogacijo privolili v pristojnost slovenskega sodišča.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 185/2, 185/2-3, 186, 186/1, 186/1-9.
priznanje in izvršitev odločb tujih prekrškovnih organov - pravica do pravnega sredstva - vročitev prevoda odločbe tujega organa - vročitev odločbe tujega organa
Pri presojanju pogojev za priznanje in izvršitev odločbe organa druge državne članice EU je potrebno upoštevati ne le formalno seznanitev s pravico do uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločbo tujega prekrškovnega organa, temveč mora biti izkazano tudi, da je storilec imel možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločbo tujega prekrškovnega organa. Pravice do pravnega sredstva pa ni mogoče uspešno uveljavljati, če storilec ni seznanjen z razlogi za izdajo odločbe, s katero se mu izreka globa. Ker imajo stranke v postopku pravico ne le do pravnega sredstva, temveč do učinkovitega pravnega sredstva, je za uveljavitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ključnega pomena seznanitev strank z razlogi za sprejem odločitve. V kolikor oseba ni bila seznanjena z razlogi za sprejem izpodbijane odločitve, ker ji ti niso bili sporočeni v jeziku, ki ga razume, je vprašljivo izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 185. člena ZSKZDČEU-1, hkrati pa se nakazuje, da je izpolnjen pogoj za nedopustnost izvrševanja iz 9. točke 186. člena istega zakona.
postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
V skladu z Ustavo je prepovedana sprememba pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sprememba dolžine preizkusnega obdobja, zato ni pravilno stališče dolžnika, da je to dovoljeno, ker zakon tega ne prepoveduje. To je prepovedano v Ustavi, ki je zakonu (ZFPPIPP) nadrejeni predpis.
Odločanje o tožbenem zahtevku na zvišanje preživnine poteka v dveh korakih. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali so se potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile. Če ugotovi, da so se, na novo odmeri preživnino.
Tožnica je 15 letno dekle, ki se bliža samostojnosti, zato je nedvomno prav in koristno, da razpolaga z manjšim zneskom žepnine in se uči samostojnega upravljanja z denarjem.
Pojem medsebojne primerljivosti ne pomeni hkrati matematične enakosti prihodkov. O medsebojni primerljivosti prihodkov je vsekakor mogoče govoriti tudi, kadar se višina nekoliko razlikuje.
Sodba na zvišanje preživnine ni konstitutivnega, ampak dajatvenega značaja. Preživninska obveznost za zvišano preživnino zapade v trenutku vložitve tožbe, nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
preživnina – sprememba odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini – sprememba potreb ali zmožnosti – rojstvo drugega otroka
V situaciji, ko je vzgoja in varstvo devetletne deklice že ves čas v celoti na materi, tožnik pa nima niti stikov s hčerko, je pravnomočna odločitev, na podlagi katere oče, katerega premoženjske zmožnosti so nedvomno boljše od materinih, krije polovico dekličinih potreb, še zmeraj pravilna. Razlogov za znižanje preživnine torej ni. Višje sodišče sicer verjame, da pritožnik takšno odločitev dojema kot nepravično, še posebej zato, ker očetovske vloge v odnosu do toženke ni nikdar prevzel, a v tem, da morajo starši preživljati vse svoje mladoletne otroke, ni ničesar nepravičnega.
neupravičena obogatitev – vlaganja – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – čas ugotavljanja povečane vrednosti nepremičnine – tek zamudnih obresti – skupno premoženje zakoncev
Povečana vrednost nepremičnine (in s tem tudi višina obogatitve zaradi vlaganj), se ugotavlja v času sojenja oziroma zaključka glavne obravnave.