fikcija vročitve – napačna navedba firme pravne osebe – dvom v pravilnost vročitve – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.
Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.
ZTLR člen 29. SPZ člen 271. ODZ paragraf 418. ZPP člen 7, 180, 212.
sklepčnost – nesklepčnost – poziv k odpravi nesklepčnosti – družbena lastnina – priposestvovanje družbene lastnine – pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – informativni dokaz – pisna izjava priče
Na podlagi 29. člena ZTLR priposestvovanje družbene lastnine ni mogoče, na nepremičninah, ki so bile družbena lastnina, je priposestvovanje lahko začelo teči šele z ukinitvijo družbene lastnine. Zato je v konkretnem primeru pravno odločilna okoliščina, kdaj se je posamezna parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila ter s tem povezan začetek teka priposestovalne dobe.
Tožnica je bila k odpravi nesklepčnosti pozvana že s strani tožene stranke, zato posebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo potrebno.
Da bi lahko tožnica glede na zatrjevanje o izgubi dokumentacije sestavila sklepčno tožbo, bi se morala o natančnejših datumih gradnje predhodno pozanimati pri predlaganih pričah. Vedenje o času graditve je bilo v njeni spoznavni sferi, zato bi o tem lahko postavila določene trditve, česar pa ni storila. Kdaj naj bi bili posamezni objekti na spornih nepremičninah zgrajeni pa določneje ne navaja niti v pritožbi.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
pogodba o povrnitvi vlaganj – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Dokazno breme ali je bil dogovor sklenjen, je na tožniku, ki drugega dokaza kot lastnega zaslišanja za obstoj takega dogovora ni zmogel. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo in tako dokazno oceno v celoti sprejema pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da dogovora o plačilu med pravdnima strankama ni bilo.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev po prostem preudarku
Glede na smiselne pritožbene trditve, da toženec ne želi, da bi se zakonska zveza razvezala in ob tem sicer protispisno zatrjuje, da tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, zaradi katerih je zakonska zveza nevzdržna, mu je treba pojasniti, da iz razloga, ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne želi več ohranjati.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalno kritje – vzpostavitev prejšnjega stanja – škoda – višina škode – izlitje vode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Tožnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala, torej do (popolnoma) suhe zahodne stene in kleti hiše. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila za vzpostavitev takšnega stanja upravičena do nadomestitve mokre zemlje s suho, pa tudi do nanosa sušilno izolacijskega premaza in ometa, saj je le na ta način lahko v doglednem času dosegla (popolno) suhost sten.
omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
ZPVAS člen 8, 8/4, 11. ZDen člen 3, 72, 72/2. OZ člen 416, 416/2. SPZ člen 20.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – ustavno skladna razlaga zakona – višina koristi – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis in ni utemeljenega razloga za različno obravnavanje upravičencev, zato imajo tudi člani bivših agrarnih skupnosti, ki jim je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje, pravico zahtevati nadomestilo zaradi možnosti uporabe, pri čemer se smiselno uporabi drugi odstavek 72. člena ZDen. Podlaga tožbe je individualno prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca, zato ne gre za nedeljivo kolektivno terjatev članov bivše agrarne skupnosti.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – upnikova zahteva za izpolnitev dolga – pretrganje teka zastaralnega roka – rok za vrnitev posojila – zapadlost posojila – roki
Upnikova zahteva za izpolnitev dolga ne pretrga teka zastaralnega roka.
Ugotavljanje zapadlosti posojila na podlagi drugega dela drugega odstavka 574. člena OZ pride v poštev šele, če rok za vrnitev posojila ni določljiv.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/3, 192. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
sklep o domiku – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po razglasitvi sklepa o domiku – pogoji za prekinitev izvršilnega postopka – neplačilo kupnine – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom – prodaja nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku
Za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni, ne glede na to, da kupec nepremičnine v nadaljevanju postopka ni plačal kupnine.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 98, 101, 101/1, 104, 104/9, 105, 105/3, 126, 126/2, 254, 254/1, 355, 355/2, 355/2-7.
pravica do pravnega sredstva - sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pritožba upravitelja - aktivna legitimacija - osebne pravice upravitelja, ki izhajajo iz zakona - sklep o odmeri stroškov - sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado - nadomestila, do katerih je upravitelj upravičen - vsebina sklepa - administrativni stroški - odločitev o upraviteljevi nagradi - stroški računovodskih storitev - organ stečajnega postopka - sodelovanje med sodnikom in upraviteljem - obveznosti upravitelja
Upravitelj ni stranka postopka, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti, ki je pri opravljanju dejanj zaradi insolventnosti podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, to je sodniku, ki vodi stečajni postopek. Aktivno legitimacijo za pritožbo stečajnemu upravitelju glede na navedeno zakon daje le takrat, kadar sodišče odloči o tistih njegovih osebnih pravicah, ki izhajajo iz zakona samega.
Upravitelj ima pravico do pritožbe tudi takrat, kadar sodišče s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (delno) odloči tudi o nadomestilih, do katerih je upravičen.
Ker so po 7. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP administrativni stroški stroški stečajnega postopka, torej stroški, ki bremenijo stečajno maso, drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje delno poseglo tudi v odločitev o upraviteljevi nagradi. Zato sodišče prve stopnje upraviteljeve pritožbe z dne 3. 11. 2015 proti 1. 7b točki izreka sklepa z dne 19. 10. 2015 ne bi smelo zavreči.
Tako stečajni upravitelj kot sodnik, ki vodi stečajni postopek, sta organa, ki sodelujeta v stečajnem postopku, oba z namenom čim učinkovitejše izvedbe stečajnega postopka, kar pomeni ob maksimalnem spoštovanju zakonitosti in varovanju načel stečajnega postopka, čim hitreje doseči čim višje poplačilo upnikov. Da se ta cilj v polni meri doseže, pa morata sodnik in stečajni upravitelj med seboj sodelovati na visoko profesionalnem nivoju ob visoki stopnji korektnosti. Stečajni upravitelj mora sodnika seznanjati z vsemi problemi, s katerimi se srečuje pri vodenju stečajnega postopka, pri tem pa je vezan na sodnikova navodila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075280
OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - izvršilni postopek - potrebni stroški - DDV
Prvostopenjsko sodišče je celoten prvostopenjski postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine in se je po ugovoru nadaljeval kot gospodarski spor, razumelo kot celoto. Glede na uspeh v celotnem postopku je tudi odločilo o stroških. Takšna odločitev je pravilna.
Izvršilno sodišče sme dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu (17. člena ZIZ). Če zamudne obresti niso v njem navedene, izvršilno sodišče ne sme samo presojati, ali je upnik do obresti upravičen. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik sicer v primeru zamude s plačilom denarne terjatve ni dolžan plačati tudi zakonskih zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Le v izvršilnem postopku jih upnik ne more prisilno izterjati, dokler zanje v pravdnem postopku ne pridobi izvršilnega naslova.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dobava električne energije – splošni pogoji – menjava dobavitelja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZIZ člen 32, 239, 241. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
začasna odredba – zavarovanje na stvareh, ki niso v dolžnikovi lasti – nedopustnost zavarovanja – predmet izvršbe – posest stvari
ZIZ v 241. členu določa, da ni dopustno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Kaj je lahko predmet izvršbe je nadalje določeno v 32. členu istega zakona (ki se smiselno uporablja tudi v postopkih zavarovanja). Iz njega izhaja, da je to lahko vsaka dolžnikova stvar ali pravica, ki ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Že iz jezikovne razlage povzetih določb je tako jasno, da mora biti stvar, na kateri se predlaga zavarovanje z začasno odredbo, v lasti (in ne zgolj v posesti) dolžnika.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.