SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0075265
URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
pogodba o prodaji nepremičnine - pogodbene obveznosti - izročitev nepremičnine v last in posest - neizpolnitev obveznosti - vedenje kupca, da prodajalec ni lastnik - pravne napake - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe
V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest.
Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini.
neplačilo sodne takse – sprememba naslova taksnega zavezanca – vročanje pooblaščencu – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev
Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksni zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse.
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 132, 132/1. ZBPP člen 46, 48.
znižanje preživnine – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – upoštevanje stroškov brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti
Določba 413. člena ZPP pooblašča sodišče, da v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Toženec je bil v obravnavani zadevi upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je moralo prvo sodišče uporabiti določbe ZBPP. Na podlagi določbe 46. člena ZBPP mora sodišče ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov le-te upoštevati po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084076
OZ člen 179, 179/1, 179/2.
dokazovanje – izvedensko mnenje – informativni dokaz – prometna nesreča – posttravmatska stresna motnja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem
Ker tudi glede listin, priloženih vlogi z dne 19. 5. 2015, ni podal nobenih potrebnih navedb o konkretnih težavah, ki jih izvedenec še ni upošteval, le-ta ni imel česar razlagati oziroma dopolnjevati. Dopolnitev, kot je bila s tožnikove strani predlagana, je zato predstavljala dokaz, podan v informativne namene, kar pa ni dopustno. Šlo je namreč za dokazni predlog, katerega izvedba ne bi bila namenjena dokazovanju predhodno podanih trditev o dejstvih (kot je to v naravi stvari), ampak šele „iskanju“ takšnih dejstev. To je razvidno iz same pritožbene dikcije, v skladu s katero naj bi izvedenec „razlagal“ vzročno zvezo oziroma opisal nevšečnosti (bolečine in trajne posledice), ki naj bi jih tožnik imel zaradi težav, kot so iz predloženih listin (izvidov) razvidne.
omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - stranka, ki je pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki utemeljujejo taksno oprostitev - obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga - ogrozitev poslovanja
Tožena stranka bi glede na svoje trditveno (in dokazno) breme morala v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, oziroma odloženo ali obročno plačilo sodne takse.
Res od povprečnega pešca ni mogoče pričakovati, da popolno pozornost na sprehodu po urbanem naselju posveča le tlom in da občasno ne pogleda vstran, vendar v mestnem okolju pešec ne more pričakovati povsem nepoškodovanih pohodnih površin (zato jih mora uporabljati z ustrezno skrbnostjo).
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kredit – kupnina za stanovanje
Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev po prostem preudarku
Glede na smiselne pritožbene trditve, da toženec ne želi, da bi se zakonska zveza razvezala in ob tem sicer protispisno zatrjuje, da tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, zaradi katerih je zakonska zveza nevzdržna, mu je treba pojasniti, da iz razloga, ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne želi več ohranjati.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075253
ZPP člen 184, 185, 287, 287/2, 458, 458/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 70, 118, 118/4, 118/5.
spor majhne vrednosti – upravnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – stroški obratovanja – stroški vzdrževanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost dokaznega sklepa – sprememba tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi – neupravičena obogatitev
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP in je neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi s stroški obratovanja materialno pravno zmotno uporabilo določbo o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi namreč moralo uporabiti pravila o subrogaciji.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081141
ZGD-1 člen 187, 187/2, 203, 475, 479, 479/1, 623. ZPP člen 7.
metode vrednotenja podjetij – statična metoda – dinamična metoda – oškodovanje družbe s strani ustanoviteljev – odgovornost ustanoviteljev – solidarna odgovornost – stvarni vložki – ocena vrednosti stvarnih vložkov – precenitev vrednosti stvarnih vložkov – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Če ustanovitelji namenoma ali iz hude malomarnosti odškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
Pravilna izbira metode vrednotenja podjetij, ki je podlaga za določitev višine premoženjskih upravičenj družbenikov oziroma delničarjev, je vprašanje pravilne uporabe materialnega (korporacijskega) prava.
Eden od splošnih načinov ocenjevanja vrednosti kapitala je tudi na sredstvih zasnovan način, ki temelji na vrednostih sredstev, zmanjšanih za vrednost obveznosti. Ta način je statični način prikaza vrednosti kapitala, katerega izraz je knjigovodska vrednost kapitala. Tega načina ocenjevanja vrednosti praviloma ne uporabljamo za ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja. Pri metodi diskontiranega denarnega toka pa predpostavljamo, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje še relativno dolgo časovno obdobje. Metoda poskuša na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtovati donose lastnikov v obliki denarja, ki jim nato z ustrezno diskontno stopnjo poišče sedanjo vrednost.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.