osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – življenjske okoliščine – otroci
Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.
neplačilo sodne takse – sprememba naslova taksnega zavezanca – vročanje pooblaščencu – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev
Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksni zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082149
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost oškodovančevega ravnanja – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – vzročna zveza – zamuda roka za vložitev revizije – uspeh z revizijo
Objektivno odgovorna oseba se res lahko v celoti razbremeni svoje odškodninske odgovornosti le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, ki ga objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Vendar objektivno odgovorna oseba kljub zahtevani skrajni skrbnosti ni dolžna računati s samovoljnim ali docela nerazumnim ravnanjem samega oškodovanca.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
Ker je do padca tožnice prišlo zaradi poškodbe jaška za meteorno vodo, ki je nastala s prevoženjem jaška s tovornjakom izvajalca gradbenih del pri odvozu materiala na deponijo, zavarovalno kritje po polici za zavarovanje odgovornosti za opravljanje dejavnosti gradbeništva ni podano. Splošni pogoji namreč izrecno izključujejo kritje škod, nastalih z uporabo ali posestjo kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
Sodišče se je pravilno oprlo na določbo 5.5 Splošnih pogojev, skladno s katero je lizingojemalec dolžan lizingodajalcu, ki je odstopil od pogodbe, poravnati vso škodo.
Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri utesnitvi zahtevka za obračunski popravek in ne morebitno navajanje nove (drugačne) trditvene ali pravne podlage.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 132, 132/1. ZBPP člen 46, 48.
znižanje preživnine – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – upoštevanje stroškov brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti
Določba 413. člena ZPP pooblašča sodišče, da v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Toženec je bil v obravnavani zadevi upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je moralo prvo sodišče uporabiti določbe ZBPP. Na podlagi določbe 46. člena ZBPP mora sodišče ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov le-te upoštevati po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 107, 239, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-2.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba zoper fizično osebo - verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - rubež denarne terjatve - sredstvo zavarovanja - pridobitev zastavne pravice na zarubljeni terjatvi
Pri zatrjevanju obstoja pogoja verjetne nevarnosti za ogrožanje poplačila, je upnik v obravnavanem primeru izhajal iz dejstva slabega premoženjskega stanja dolžnika, ki po zemljiškoknjižnih podatkih nima premoženja in tudi nima prijavljenega bivališča ne v Republiki Sloveniji in ne v Avstriji, kjer ni uradno prijavljen, kar je razvidno iz informacije o prijavi iz Centralnega registra o nastanitvi občanov, zato mu je bila v tem postopku tudi postavljena začasna zastopnica. Prav dejstvo, da je dolžnik odjavil svoje stalno bivališče in da nima nikjer prijavljenega prebivališča kaže na njegovo skrivanje. Iz vsega navedenega izhaja nevarnost, da bi bila v primeru, da navedeni sklep o predhodni odredbi ne bi bil izdan, ogrožena bodoča izvršba zoper dolžnika.
Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
V konkretnem primeru je upnik z rubežem denarne terjatve kot predhodno odredbo pridobil na zarubljeni terjatvi, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, zastavno pravico. V skladu z 239. členom ZIZ se namreč določbe dela ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo, smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu ZIZ, ki opredeljuje zavarovanje, drugače določeno. Ker ni drugačne določitve, se glede učinka predhodne odredbe rubeža terjatve smiselno uporabi 107. člen ZIZ, ki v tretjem odstavku predpisuje pridobitev zastavne pravice na terjatvi, v četrtem odstavku pa izključuje pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu, saj takšen sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - fikcija vročitve - sodne počitnice - računanje rokov - prepozen odgovor na tožbo
Tožena stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane absolutne postopkovne kršitve, ker mora vsaka stranka v postopku skrbeti za uresničevanje svojih procesnih pravic. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo njenih pritožbenih trditev, da se je zanesla na odgovore, ki jih je dobila pri referentki na sodišču. Nenazadnje pa bi tožena stranka lahko tudi sama dvignila sodno pošiljko, saj ni pojasnila, da bi obstajali kakršnikoli razlogi, ki bi ji to onemogočali.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
odškodninska odgovornost – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari – krivdna odgovornost
Tla v trgovini sama po sebi niso nevarna stvar in so nevarna postala šele zaradi spolzkega madeža, ki je bil posledica bruhanja otroka. Dejstvo, da postane določena stvar nevarna, ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti, če je povzročitev nevarnih okoliščin pripisati ravnanju določenih oseb in taka povečana nevarnost ne izhaja iz stvari same.
Dokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.
Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – rojstvo otrok – obiskovanje univerze v tujini – potrebe otrok – pridobitna zmožnost preživninskih zavezancev
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
izbirna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Na podlagi določbe 69. člena ZPP (sporazum o krajevni pristojnosti) se stranke lahko dogovorijo, da jim na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, pod pogojem, če je to sodišče stvarno pristojno in če za zadevo ni določena izključna pristojnost kakšnega drugega sodišča.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - odsotnost zakonitega zastopnika - bolezen zakonitega zastopnika - pooblastilo na transakcijskih računih - trditveno in dokazno breme - narok - očitno neupravičen razlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. V tej procesni situaciji pa razpis naroka ni obligatoren. Tožena stranka ni mogla računati na to, da bo sodišče razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje in bi morala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje konkretizirati svoje trditve (predvsem glede nastopa nenadne in nepredvidljive bolezni) in tudi predložiti dokaze.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.