povrnitev škode – dokazna ocena – vzročna zveza – poškodba zapestja – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Življenjsko logična je izpovedba tožnice, da na bolečine v zapestju, ki sprva niso bile močne, ni bila pozorna zaradi hudih bolečin zaradi zvina vratne hrbtenice. Kasneje (po par mesecih), z večjo aktivnostjo (leve) roke (opravlja delo šivilje), so se bolečine stopnjevale. Njeno izpovedbo potrjuje mnenje izvedenca, da je glede na mehanizem poškodbe zelo verjetno, da si je tožnica v nesreči poškodovala zapestje.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081141
ZGD-1 člen 187, 187/2, 203, 475, 479, 479/1, 623. ZPP člen 7.
metode vrednotenja podjetij – statična metoda – dinamična metoda – oškodovanje družbe s strani ustanoviteljev – odgovornost ustanoviteljev – solidarna odgovornost – stvarni vložki – ocena vrednosti stvarnih vložkov – precenitev vrednosti stvarnih vložkov – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Če ustanovitelji namenoma ali iz hude malomarnosti odškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
Pravilna izbira metode vrednotenja podjetij, ki je podlaga za določitev višine premoženjskih upravičenj družbenikov oziroma delničarjev, je vprašanje pravilne uporabe materialnega (korporacijskega) prava.
Eden od splošnih načinov ocenjevanja vrednosti kapitala je tudi na sredstvih zasnovan način, ki temelji na vrednostih sredstev, zmanjšanih za vrednost obveznosti. Ta način je statični način prikaza vrednosti kapitala, katerega izraz je knjigovodska vrednost kapitala. Tega načina ocenjevanja vrednosti praviloma ne uporabljamo za ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja. Pri metodi diskontiranega denarnega toka pa predpostavljamo, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje še relativno dolgo časovno obdobje. Metoda poskuša na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtovati donose lastnikov v obliki denarja, ki jim nato z ustrezno diskontno stopnjo poišče sedanjo vrednost.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/3, 192. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
sklep o domiku – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po razglasitvi sklepa o domiku – pogoji za prekinitev izvršilnega postopka – neplačilo kupnine – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom – prodaja nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku
Za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni, ne glede na to, da kupec nepremičnine v nadaljevanju postopka ni plačal kupnine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - odsotnost zakonitega zastopnika - bolezen zakonitega zastopnika - pooblastilo na transakcijskih računih - trditveno in dokazno breme - narok - očitno neupravičen razlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. V tej procesni situaciji pa razpis naroka ni obligatoren. Tožena stranka ni mogla računati na to, da bo sodišče razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje in bi morala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje konkretizirati svoje trditve (predvsem glede nastopa nenadne in nepredvidljive bolezni) in tudi predložiti dokaze.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 98, 101, 101/1, 104, 104/9, 105, 105/3, 126, 126/2, 254, 254/1, 355, 355/2, 355/2-7.
pravica do pravnega sredstva - sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pritožba upravitelja - aktivna legitimacija - osebne pravice upravitelja, ki izhajajo iz zakona - sklep o odmeri stroškov - sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado - nadomestila, do katerih je upravitelj upravičen - vsebina sklepa - administrativni stroški - odločitev o upraviteljevi nagradi - stroški računovodskih storitev - organ stečajnega postopka - sodelovanje med sodnikom in upraviteljem - obveznosti upravitelja
Upravitelj ni stranka postopka, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti, ki je pri opravljanju dejanj zaradi insolventnosti podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, to je sodniku, ki vodi stečajni postopek. Aktivno legitimacijo za pritožbo stečajnemu upravitelju glede na navedeno zakon daje le takrat, kadar sodišče odloči o tistih njegovih osebnih pravicah, ki izhajajo iz zakona samega.
Upravitelj ima pravico do pritožbe tudi takrat, kadar sodišče s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (delno) odloči tudi o nadomestilih, do katerih je upravičen.
Ker so po 7. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP administrativni stroški stroški stečajnega postopka, torej stroški, ki bremenijo stečajno maso, drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje delno poseglo tudi v odločitev o upraviteljevi nagradi. Zato sodišče prve stopnje upraviteljeve pritožbe z dne 3. 11. 2015 proti 1. 7b točki izreka sklepa z dne 19. 10. 2015 ne bi smelo zavreči.
Tako stečajni upravitelj kot sodnik, ki vodi stečajni postopek, sta organa, ki sodelujeta v stečajnem postopku, oba z namenom čim učinkovitejše izvedbe stečajnega postopka, kar pomeni ob maksimalnem spoštovanju zakonitosti in varovanju načel stečajnega postopka, čim hitreje doseči čim višje poplačilo upnikov. Da se ta cilj v polni meri doseže, pa morata sodnik in stečajni upravitelj med seboj sodelovati na visoko profesionalnem nivoju ob visoki stopnji korektnosti. Stečajni upravitelj mora sodnika seznanjati z vsemi problemi, s katerimi se srečuje pri vodenju stečajnega postopka, pri tem pa je vezan na sodnikova navodila.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
Očitek, da prvostopenjsko sodišče brez razloga ni izvedlo primernega dokaznega postopka, bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi pritožnik, v zvezi z dejstvom, ki naj bi se dokazovalo, podal konkretizirane navedbe in dokazne predloge. Predlagatelj pa je v smislu dokaznega predloga podal zgolj predlog za izvedbo zaslišanja vpletenih. Takšnega dokaznega predloga ni mogoče obravnavati kot ustreznega v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.
Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke (pismene pred pričama) v tolikšni meri slepa, da ni bila zmožna prebrati teksta oporoke. Očitno je torej, da oporoka ni sestavljena v obliki, ki jo Zakon o dedovanju predvideva za oblikovanje poslednje volje, kadar oporočitelj ne zna ali ne more brati. Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka sklenjena pred notarjem. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na ugotovitev njene ničnosti, ugodilo.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
finančni leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – načelo popolne odškodnine – plačilo DDV – določitev vrednosti predmeta leasinga – ugovor prenehanja terjatve – pobot – odpust dolga – neupravičena obogatitev
Ker do prodaje predmeta leasinga še ni prišlo, obseg pridobljene koristi leasingodajalca še ni znan, zaradi česar končnega obračuna razmerja med strankama (še) ni mogoče narediti. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da ji je zaradi odpovedi pogodbe nastala terjatev do tožene stranke v višini zapadlih ter nezapadlih pa diskontiranih mesečnih obrokov. Ker ne gre za čisto denarno terjatev bi bilo njen obseg mogoče določiti šele ob ustreznem upoštevanju pridobljene koristi, ki leasingodajalcu nastane z vrnitvijo predmeta leasinga.
neplačilo sodne takse – sprememba naslova taksnega zavezanca – vročanje pooblaščencu – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev
Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksni zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - individualizacija kazenskih sankcij - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirane kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - dokazna ocena - obarvani naklep - direktni naklep - opustitveno kaznivo dejanje - kazenska odgovornost - storilec kaznivega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - branje izvedenskega mnenja - prekršek kot del izvršitvenega ravnanja
Prepoved sojenja o isti stvari, storilec in krivda pri kaznivem dejanju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika.
- Prepoved iz 31. člena Ustave Republike Slovenije se nanaša na primere, ko je postopek vsebinsko ali, ko gre za ustavitev, formalno pravnomočno končan, kar se zgolj s pravnomočno obtožbo ne more zgoditi. Drugič, ker bi morala biti navedena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru izrečena pred obravnavano sodbo, in ker bi tedaj že morala biti pravnomočna. Končno pa se niti dejanji časovno v celoti ne prekrivata, različni sta v izvršitvi ter vsako zase uperjeni v drug predmet napada, kar vse bo, če bo, dokončno preizkušeno v drugem postopku.
- Ker je lahko storilec kaznivega dejanja, za katerega je bil obdolženi spoznan za krivega, vsakdo in ne zgolj odgovorna oseba kot oseba z določenimi pooblastili. Ta, končno v 99. členu KZ-1 kot posebni storilec kaznivega dejanja ni več opredeljena, medtem ko razlika med direktorjem in dejansko poslovodečo osebo ni razlika v vrsti, ampak razlika znotraj vrste, s čemer je kakršnokoli nasprotje v izreku sodbe izključeno.
- Zadostuje direktni naklep, ki je pri opustitvah izkazan s tem, da storilec kljub možnostim, ki jih ima, in ki se jih zaveda, ne ravna v smeri, da prepovedana posledica ne bi nastala, ampak s svojo hoteno nedejavnostjo povzroči ravno nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084065
OZ člen 82, 83, 120, 120/4. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
razlaga pogodbe – splošni pogoji – razhajanje med pogodbo in splošnimi pogoji – nejasna določila – štipendiranje – pogodba o štipendiranju – obveznost štipendista – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – stroški odgovora na pritožbo
V primeru razhajanja med splošnimi pogoji in pogodbenimi določili veljajo slednja. Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo. Razlaga pogodbenih določil je potrebna le v primeru, če so ta določila nejasna.
pogodba o prodaji nepremičnine - pogodbene obveznosti - izročitev nepremičnine v last in posest - neizpolnitev obveznosti - vedenje kupca, da prodajalec ni lastnik - pravne napake - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe
V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest.
Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084076
OZ člen 179, 179/1, 179/2.
dokazovanje – izvedensko mnenje – informativni dokaz – prometna nesreča – posttravmatska stresna motnja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem
Ker tudi glede listin, priloženih vlogi z dne 19. 5. 2015, ni podal nobenih potrebnih navedb o konkretnih težavah, ki jih izvedenec še ni upošteval, le-ta ni imel česar razlagati oziroma dopolnjevati. Dopolnitev, kot je bila s tožnikove strani predlagana, je zato predstavljala dokaz, podan v informativne namene, kar pa ni dopustno. Šlo je namreč za dokazni predlog, katerega izvedba ne bi bila namenjena dokazovanju predhodno podanih trditev o dejstvih (kot je to v naravi stvari), ampak šele „iskanju“ takšnih dejstev. To je razvidno iz same pritožbene dikcije, v skladu s katero naj bi izvedenec „razlagal“ vzročno zvezo oziroma opisal nevšečnosti (bolečine in trajne posledice), ki naj bi jih tožnik imel zaradi težav, kot so iz predloženih listin (izvidov) razvidne.