Jedro cit. določb prvega in drugega odstavka 66. a člena ZNVP je, da mora biti manjšinski delničar imetnik kvalificiranega deleža v celotnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo tožbe do odločitve sodišča. Ni pomembno kako je v tem obdobju prišlo do morebitnega znižanja kvalificiranega deleža. Lahko tudi s prodajo v izvršilnem postopku, torej proti volji manjšinskega delničarja, kot v tem primeru, in ne le po njegovi volji “s prenosom na drugega imetnika”. Tožniki so vezani na status delničarja pred vložitvijo tožbe na sodišče in po njej. V nemški teoriji se kot glavni razlog za to procesno predpostavko navaja varstvo pred izsiljevalskimi delničarji, ki bi pridobili delnice le za krajši čas z namenom zlorabe pri sprožanju odškodninskih zahtevkov.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
Očitek, da prvostopenjsko sodišče brez razloga ni izvedlo primernega dokaznega postopka, bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi pritožnik, v zvezi z dejstvom, ki naj bi se dokazovalo, podal konkretizirane navedbe in dokazne predloge. Predlagatelj pa je v smislu dokaznega predloga podal zgolj predlog za izvedbo zaslišanja vpletenih. Takšnega dokaznega predloga ni mogoče obravnavati kot ustreznega v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP.
ZIZ člen 107, 239, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-2.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba zoper fizično osebo - verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - rubež denarne terjatve - sredstvo zavarovanja - pridobitev zastavne pravice na zarubljeni terjatvi
Pri zatrjevanju obstoja pogoja verjetne nevarnosti za ogrožanje poplačila, je upnik v obravnavanem primeru izhajal iz dejstva slabega premoženjskega stanja dolžnika, ki po zemljiškoknjižnih podatkih nima premoženja in tudi nima prijavljenega bivališča ne v Republiki Sloveniji in ne v Avstriji, kjer ni uradno prijavljen, kar je razvidno iz informacije o prijavi iz Centralnega registra o nastanitvi občanov, zato mu je bila v tem postopku tudi postavljena začasna zastopnica. Prav dejstvo, da je dolžnik odjavil svoje stalno bivališče in da nima nikjer prijavljenega prebivališča kaže na njegovo skrivanje. Iz vsega navedenega izhaja nevarnost, da bi bila v primeru, da navedeni sklep o predhodni odredbi ne bi bil izdan, ogrožena bodoča izvršba zoper dolžnika.
Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
V konkretnem primeru je upnik z rubežem denarne terjatve kot predhodno odredbo pridobil na zarubljeni terjatvi, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, zastavno pravico. V skladu z 239. členom ZIZ se namreč določbe dela ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo, smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu ZIZ, ki opredeljuje zavarovanje, drugače določeno. Ker ni drugačne določitve, se glede učinka predhodne odredbe rubeža terjatve smiselno uporabi 107. člen ZIZ, ki v tretjem odstavku predpisuje pridobitev zastavne pravice na terjatvi, v četrtem odstavku pa izključuje pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu, saj takšen sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
povrnitev škode – dokazna ocena – vzročna zveza – poškodba zapestja – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Življenjsko logična je izpovedba tožnice, da na bolečine v zapestju, ki sprva niso bile močne, ni bila pozorna zaradi hudih bolečin zaradi zvina vratne hrbtenice. Kasneje (po par mesecih), z večjo aktivnostjo (leve) roke (opravlja delo šivilje), so se bolečine stopnjevale. Njeno izpovedbo potrjuje mnenje izvedenca, da je glede na mehanizem poškodbe zelo verjetno, da si je tožnica v nesreči poškodovala zapestje.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084065
OZ člen 82, 83, 120, 120/4. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
razlaga pogodbe – splošni pogoji – razhajanje med pogodbo in splošnimi pogoji – nejasna določila – štipendiranje – pogodba o štipendiranju – obveznost štipendista – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – stroški odgovora na pritožbo
V primeru razhajanja med splošnimi pogoji in pogodbenimi določili veljajo slednja. Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo. Razlaga pogodbenih določil je potrebna le v primeru, če so ta določila nejasna.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - individualizacija kazenskih sankcij - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirane kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - dokazna ocena - obarvani naklep - direktni naklep - opustitveno kaznivo dejanje - kazenska odgovornost - storilec kaznivega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - branje izvedenskega mnenja - prekršek kot del izvršitvenega ravnanja
Prepoved sojenja o isti stvari, storilec in krivda pri kaznivem dejanju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika.
- Prepoved iz 31. člena Ustave Republike Slovenije se nanaša na primere, ko je postopek vsebinsko ali, ko gre za ustavitev, formalno pravnomočno končan, kar se zgolj s pravnomočno obtožbo ne more zgoditi. Drugič, ker bi morala biti navedena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru izrečena pred obravnavano sodbo, in ker bi tedaj že morala biti pravnomočna. Končno pa se niti dejanji časovno v celoti ne prekrivata, različni sta v izvršitvi ter vsako zase uperjeni v drug predmet napada, kar vse bo, če bo, dokončno preizkušeno v drugem postopku.
- Ker je lahko storilec kaznivega dejanja, za katerega je bil obdolženi spoznan za krivega, vsakdo in ne zgolj odgovorna oseba kot oseba z določenimi pooblastili. Ta, končno v 99. členu KZ-1 kot posebni storilec kaznivega dejanja ni več opredeljena, medtem ko razlika med direktorjem in dejansko poslovodečo osebo ni razlika v vrsti, ampak razlika znotraj vrste, s čemer je kakršnokoli nasprotje v izreku sodbe izključeno.
- Zadostuje direktni naklep, ki je pri opustitvah izkazan s tem, da storilec kljub možnostim, ki jih ima, in ki se jih zaveda, ne ravna v smeri, da prepovedana posledica ne bi nastala, ampak s svojo hoteno nedejavnostjo povzroči ravno nasprotno.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075253
ZPP člen 184, 185, 287, 287/2, 458, 458/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 70, 118, 118/4, 118/5.
spor majhne vrednosti – upravnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – stroški obratovanja – stroški vzdrževanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost dokaznega sklepa – sprememba tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi – neupravičena obogatitev
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP in je neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi s stroški obratovanja materialno pravno zmotno uporabilo določbo o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi namreč moralo uporabiti pravila o subrogaciji.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081141
ZGD-1 člen 187, 187/2, 203, 475, 479, 479/1, 623. ZPP člen 7.
metode vrednotenja podjetij – statična metoda – dinamična metoda – oškodovanje družbe s strani ustanoviteljev – odgovornost ustanoviteljev – solidarna odgovornost – stvarni vložki – ocena vrednosti stvarnih vložkov – precenitev vrednosti stvarnih vložkov – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Če ustanovitelji namenoma ali iz hude malomarnosti odškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
Pravilna izbira metode vrednotenja podjetij, ki je podlaga za določitev višine premoženjskih upravičenj družbenikov oziroma delničarjev, je vprašanje pravilne uporabe materialnega (korporacijskega) prava.
Eden od splošnih načinov ocenjevanja vrednosti kapitala je tudi na sredstvih zasnovan način, ki temelji na vrednostih sredstev, zmanjšanih za vrednost obveznosti. Ta način je statični način prikaza vrednosti kapitala, katerega izraz je knjigovodska vrednost kapitala. Tega načina ocenjevanja vrednosti praviloma ne uporabljamo za ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja. Pri metodi diskontiranega denarnega toka pa predpostavljamo, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje še relativno dolgo časovno obdobje. Metoda poskuša na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtovati donose lastnikov v obliki denarja, ki jim nato z ustrezno diskontno stopnjo poišče sedanjo vrednost.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - odsotnost zakonitega zastopnika - bolezen zakonitega zastopnika - pooblastilo na transakcijskih računih - trditveno in dokazno breme - narok - očitno neupravičen razlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. V tej procesni situaciji pa razpis naroka ni obligatoren. Tožena stranka ni mogla računati na to, da bo sodišče razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje in bi morala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje konkretizirati svoje trditve (predvsem glede nastopa nenadne in nepredvidljive bolezni) in tudi predložiti dokaze.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti – nov rok za izpolnitev obveznosti – zamuda – odstop od pogodbe – določitev naknadnega roka – izjava volje
Namen dodatnega roka je izpolnitelju ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe. Izpolnitelj se mora zavedati, da pogodbenemu razmerju „grozi“ prenehanje, v kolikor obveznost tudi v dodatnem roku ne bo izpolnjena.
Izvršilno sodišče sme dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu (17. člena ZIZ). Če zamudne obresti niso v njem navedene, izvršilno sodišče ne sme samo presojati, ali je upnik do obresti upravičen. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik sicer v primeru zamude s plačilom denarne terjatve ni dolžan plačati tudi zakonskih zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Le v izvršilnem postopku jih upnik ne more prisilno izterjati, dokler zanje v pravdnem postopku ne pridobi izvršilnega naslova.
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1. ZPP člen 214, 214/2, 244, 244/4. ZNP člen 37.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe – denarna odpravnina – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku – dokaz z izvedencem – načelo proste presoje dokazov
Položaj poravnalnega odbora ni tak, da bi samodejno vnaprej izključeval možnosti z udeležbo še drugih izvedencev, če se udeleženci postopka sodnega preizkusa z ugotovitvami odbora iz kakršnihkoli razlogov ne bi strinjali. V tem delu torej posebna ureditev v ZGD-1 o poravnalnem odboru ne spreminja splošnega pravila četrtega odstavka 244. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), da lahko sodišče vselej določi drugega izvedenca, ki ga lahko predlagajo tudi udeleženci postopka.
Z ozirom na specifične določbe ZGD-1 o postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine dokaz z izvedencem pride v poštev šele v drugi fazi tega postopka, po izdelavi mnenja poravnalnega odbora.
ZPVAS člen 8, 8/4, 11. ZDen člen 3, 72, 72/2. OZ člen 416, 416/2. SPZ člen 20.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – ustavno skladna razlaga zakona – višina koristi – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis in ni utemeljenega razloga za različno obravnavanje upravičencev, zato imajo tudi člani bivših agrarnih skupnosti, ki jim je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje, pravico zahtevati nadomestilo zaradi možnosti uporabe, pri čemer se smiselno uporabi drugi odstavek 72. člena ZDen. Podlaga tožbe je individualno prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca, zato ne gre za nedeljivo kolektivno terjatev članov bivše agrarne skupnosti.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dobava električne energije – splošni pogoji – menjava dobavitelja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.