ZPI-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 145, 403, 403/3.
telesna okvara - sprememba zakona - invalidnina - seznam telesnih okvar
ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč samo za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ni podana takšna poškodovanost ali onesposobljenost, za kateri bi bile v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar določene telesne okvare. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine ni utemeljen.
OZ člen 637, 639. ZPP člen 106, 286b. Ustava RS člen 22.
pravica do izjavljanja v postopku – pravica do informacije
Da se lahko strankam zagotovi pravica do izjavljanja, jim mora biti kot predpogoj zagotovljena pravica do informacije. To pravico sodišče omogoči (med drugim tudi) tako, da vloge pravdnih strank vroča vsem preostalim strankam v postopku. Toženki iz tega postopka sta navadni sospornici, vsaka s svojim pooblaščencem, zato bi moralo sodišče vloge vsake izmed njiju vročati tudi drugi.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2.
odškodnina zaradi neizkoriščenega tedenskega počitka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah oziroma mirovnih operacijah v tujini. Drugega odstavka 53. člena ZSSloV ni mogoče razlagati na način, da pripadnikom Slovenske vojske tedenski počitek v času opravljanja mirovne misije v tujini sploh ne pripada. Iz citirane določbe izhaja le, da je treba ta tedenski počitek prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere.
ZVoz člen 50, 50/11. ZP-1 člen 25, 25/1, 155, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – zamenjava slovenskega vozniškega dovoljenja s tujim – preizkusna doba – odložitev prenehanja veljavnosti slovenskega vozniškega dovoljenja – preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji – sankcije za prekršek – odvzem predmetov – lastništvo predmeta – odvzem vozila – načelo sorazmernosti
Glede na to, da je bila obdolžencu izrečena sankcija prenehanja veljavnosti v Republiki Sloveniji izdanega vozniškega dovoljenja, je tudi preizkusna doba v kateri ne sme storiti hujšega prekrška vezana na to vozniško dovoljenje in ne na kakšno drugo. V preizkusni dobi izvršena zamenjava slovenskega vozniškega dovoljenja s tujim vozniškim dovoljenjem, na pogojno odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti slovenskega vozniškega dovoljenja ne vpliva.
Jedro cit. določb prvega in drugega odstavka 66. a člena ZNVP je, da mora biti manjšinski delničar imetnik kvalificiranega deleža v celotnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo tožbe do odločitve sodišča. Ni pomembno kako je v tem obdobju prišlo do morebitnega znižanja kvalificiranega deleža. Lahko tudi s prodajo v izvršilnem postopku, torej proti volji manjšinskega delničarja, kot v tem primeru, in ne le po njegovi volji “s prenosom na drugega imetnika”. Tožniki so vezani na status delničarja pred vložitvijo tožbe na sodišče in po njej. V nemški teoriji se kot glavni razlog za to procesno predpostavko navaja varstvo pred izsiljevalskimi delničarji, ki bi pridobili delnice le za krajši čas z namenom zlorabe pri sprožanju odškodninskih zahtevkov.
založitev pravdnih stroškov – priča – povrnitev potrebnih stroškov priče – potni stroški priče
Ker sta dokazni predlog za zaslišanje priče podali obe pravdni stranki, je vsaka od njiju dolžna založiti polovico stroškov, potrebnih za njen prihod na sodišče.
ZDR-1 člen 33, 87, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZDR člen 86.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - kršitev obveznosti obveščanja delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Iz opisa očitane kršitve, predvsem pa iz celotne obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, jasno izhaja, da tožena stranka tožnici ne očita zgolj, da je ni obvestila o razlogih za odsotnost, temveč tudi in predvsem to, da je pet dni zapored neupravičeno izostala z dela. Tako dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 4. alineji, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 118. KZ-1 člen 20, 36a, 37, 258, 259, 259/1. ZPP člen 286, 286/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca
Sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na ugotovitve in dokazne zaključke delodajalca, temveč presoja njihovo pravilnost in utemeljenost. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica očitanih kršitev (kršitev pri postopku izdaje potrdila o plačanih davkih in obveznih dajatvah davčnemu zavezancu, čeprav ta ni imel plačanih zapadlih davkov in obveznih dajatev, vodenje in koordiniranje postopka izdaje lažnega potrdila in pri tem kršenje notranjih pravil reševanja zadev in izdajanja potrdil ter opustitev dolžnega nadzorstva pri izdaji, pregledu in predaji potrdila) ni storila, zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni zakonita.
Ker tožnica v času prepovedi opravljanja dela ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, ima na podlagi 137. člena ZDR-1 pravico do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, in dejansko izplačanim nadomestilom plače, ki ga je prejela v času prepovedi opravljanja dela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - popoldanski s. p. - soglasje delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da naj bi brez njenega soglasja opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da soglasje k delu tožnika, kot ga je podala tožena stranka (soglasje za opravljanje popoldanskega s. p. za dejavnost trženja in prodaje domačih pridelkov svoje družine), ni bilo dano samo za čas veljavnosti prve pogodbe o zaposlitvi. To soglasje namreč ni bilo časovno omejeno in tudi ni bilo vezano na konkretno pogodbo o zaposlitvi, ampak je bilo podano v zvezi z zaposlitvijo, ne glede na kasnejšo spremembo delovnega mesta. Poleg tega tožena stranka soglasja ni preklicala, čeprav bi to ob podpisu druge pogodbe o zaposlitvi lahko storila. Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, kaj konkretno naj bi tožnik med delovnim časom opravljal za svoj s. p., pri čemer izpisek iz Poslovnega registra Slovenije ne dokazuje, da je tožnik opravljal kakšno drugo dejavnost od tiste, za katero je predhodno pridobil soglasje tožene stranke. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnila 61 let starosti in skupno 36 let, 6 mesecev ter 4 dni pokojninske dobe, od tega 35 let 5 mesecev in 10 dni pri slovenskem nosilcu zavarovanja, 4 mesece in 27 dni pri nosilcu zavarovanja v Črni gori in 7 mesecev ter 27 dni pri nosilcu zavarovanja Republike Hrvaške. Ker je pokojninska doba pri tujih nosilcih zavarovanja krajša od enega leta, jo je v skladu z mednarodnima sporazumoma prevzel slovenski nosilec zavarovanja. Pokojninska osnova je bila izračunana na podlagi plač iz obdobja 1980 do 1997 in je bila tožnici starostna pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo odmerjena v pravilni višini. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj za odmero starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.
Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidnosti, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi Seznama telesnih okvar pridobijo pravico do invalidnine v skladu z ZPIZ-1, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Od 1. 1. 2013 dalje, ko je začel veljati in se uporabljati novi ZPIZ-2, pravica do invalidnine iz naslova telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, ni več zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi v zvezi z zatrjevanimi bolečinskimi težavami z ramenskima sklepoma ni dokazana nobena od funkcionalnih motenj iz B točke VI poglavja Seznama telesnih okvar (kot npr. nepregibnost ramenskega sklepa v ugodnem položaju; v neugodnem položaju ali kontraktura ramenskega sklepa), pri tožnici telesna okvara ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023396
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 55, 55/1, 87. ZKP člen 402, 402/3, 407, 407/2.
neprava obnova kazenskega postopka – združitev kazni – istovrstne kazni – kazen zapora – stranska denarna kazen – nezdružljivost zapora in denarne kazni – izvršitev denarne kazni s spremembo v zapor – način izvršitve denarne kazni – zavrnitev pritožbe
Če je bila obsojencu z eno pravnomočno obsodbo izrečena kazen zapora, z drugo pravnomočno sodbo pa denarna kazen, neprava obnova postopka ne pride v poštev, ker navedenih kazni ni mogoče združiti v eno samo kazen. To velja tudi, če je bila denarna kazen, ki je ni bilo mogoče prisilno izterjati po določbi 87. člena KZ-1, izvršena tako, da je bila spremenjena v zaporno kazen, saj le-ta po svoji vsebini predstavlja „zgolj“ način izvršitve denarne kazni.
obveznost plačila - plačilo plače - razlike v plači - zmotna uporaba materialnega prava - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - bruto - neto
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od bruto zneska regresa za leto 2009. V skladu z ZPSV in ZDoh-2 se davki in prispevki obračunavajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila plače in jih je delodajalec dolžan plačati pristojnim skupnostim, zato je tožnica upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od neto zneska in ne bruto zneska. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2009, obračunanega od določenega bruto zneska.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 148, 276, 276/1. OZ člen 131.
invalidka pokojnina - invalid I. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - nov predlog
Izvedenski organ je v postopku podal izvedensko mnenje, da je pri tožnici potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da glede na neskladnost med psihiatričnimi ambulantnimi izvidi in osebnim pregledom ter mnenjem psihologa pri tožnici diagnostični postopek ni končan, zato predlaga resno hospitalno obravnavo, v okviru katere naj se pojasni, ali gre za hujšo duševno motnjo (psihozo). V konkretnem primeru ne gre za vprašanje, ali je pri tožnici zdravljenje končano, temveč je odprto vprašanje, ali pri tožnici obstaja globlja psihopatologija v smislu psihoze in če obstaja, kako omenjena diagnoza oziroma zdravstveno stanje vpliva na tožničino delovno zmožnost. Neopravljeni diagnostični postopek pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na presojo izpodbijanih odločb tožene stranke in na priznanje pravice do invalidske pokojnine, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDZdr člen 39, 67, 67/1. ZPP člen 343. ZNP člen 33.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - pritožba po izteku roka - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - tehtni razlogi - prizadetost pravic strank
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka (prim. 33. člen ZNP).
Pri povrnitvi vlaganj gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. To pomeni, da mora tožena stranka tožeči vrniti tisto, za kar je bila obogatena, to je, kolikor je bil objekt na dan primopredaje zaradi vlaganj vreden več, kot če teh vlaganj ni bilo. Ob opisanem izhodišču računovodski standardi nimajo nobene neposredne zveze z dejanskim povečanjem vrednosti, zato je izvedenec pravilno izhajal iz fizičnega zastaranja.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5, 38.c, 38.c/1, 38.c/2.
stroški izvršitelja - razmerje izvršitelja do upnika - razmerje upnika do dolžnika - predložitev seznama dolžnikovega premoženja - nekonkretizirane trditve glede zakonskega pogoja - upnikov predlog za odlog kot indic začasnega pomanjkanja interesa za izvršbo
Razmerje med izvršiteljem in upnikom ter dolžnikom in upnikom v zvezi s stroški izvršiteljevih dejanj je ločeno. Razmerje med izvršiteljem in upnikom opredeljujejo določila prvega in drugega odstavka 38.c člena ZIZ v zvezi z obračunom plačila za delo in stroške izvršitelja. V tej fazi postopka dolžnik ne sodeluje, zato ga obračun tudi ne more vezati. Upnik lahko zahteva od dolžnika le povrnitev za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ne avtomatično vseh stroškov, ki izhajajo iz izvršiteljevega obračuna. Sodišče posega v razmerje med izvršiteljem in upnikom le, če vloži upnik zahtevo, da o obračunu odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ), pri naložitvi povrnitve stroškov dolžniku v razmerju do upnika pa vedno presoja pravilnost izvršiteljevega obračuna.
Tožnica je določnega dne po elektronski pošti poslala dopis, v katerem je napadla in diskreditirala delavca in v agresivnem, hujskaškem in sovražnem tonu uporabljala neprimerne, objektivno žaljive in podcenjujoče besede. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vsebina dopisa objektivno žaljiva in da je tožnica z navedenim dejanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, hkrati pa tudi naklepoma huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Poleg tega je tožnica zaradi večinskega poslovnega deleža v v konkurenčni družbi, ki se enako kot tožena stranka ukvarja z dejavnostjo čistilnih servisov in je tudi invalidsko podjetje, imela odločilen vpliv na poslovanje konkurenčne družbe in bi lahko znanja in podatke, pridobljene pri delu pri toženi stranki, uporabljala v navedeni družbi, s čimer je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
Ob
osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela v času bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Tožnik v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe ni spoštoval navodil osebnega oziroma imenovanega zdravnika, ko je v določenih dneh opravljal pridobitno delo in brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004510
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predhodna odredba - rubež denarnih sredstev na računu - odločba Ustavnega sodišča - nastanek škode
Tožeča stranka v stečajnem postopku nad dolžnikom ne bi imela ločitvene pravice, četudi bi bila denarna sredstva še zarubljena, saj predhodne odredbe tožeča stranka do začetka stečajnega postopka ni opravičila, z začetkom stečajnega postopka pa je to pravico izgubila in ji ni mogla nastati škoda, kot jo je zatrjevala in jo je vezala na predhodno odredbo in na njeni podlagi pridobljeno ločitveno pravico.