bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravica do zasebnosti – nedotakljivost stanovanja – stanovanje in drugi prostori – hišna preiskava – policijska pooblastila – izločitev dokazov
Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno ali začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistveno je, da gre za zaključeno enoto prostorov. Če navedeno izhodišče apliciramo na obravnavano zadevo, iz tega izhaja edino logičen zaključek, da vrt, na katerem sta se nahajala lončka s prepovedano konopljo, katera je policist zaznal s prostim očesom, naključno, zgolj ob „pregledu“ okolice obtoženčeve hiše, ne more biti deležen ustavnopravnega varstva. Povedano drugače, ker policist v obtoženčevo „stanovanje in druge prostore“ ni vstopal in jih ni preiskal in se je njegova zaznava omejila zgolj na „dogajanje“ na vrtu (ki po ugotovitvi pritožnika, s katerim se strinja tudi pritožbeno sodišče, ni bil ograjen), s takšnim ravnanjem v ničemer ni posegal v pričakovano zasebnost obtoženca. To nadalje pomeni, da je bila hišna preiskava opravljena zakonito in da so tudi tekom hišne preiskave pridobljeni dokazi zakoniti in jih zato iz spisa ni potrebno izločiti.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KSPJ člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1. ZPP člen 311, 311/1.
plačilo razlike v plači - dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - ruski turnus - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči
Tožnica je delala v t. i.
»ruskem turnusu« (delo je opravljala 12 ur, nato je 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo pa se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah.
Tožnica dela v t. i. „ruskem turnusu“ ni opravljala samovoljno, zato je iz tega naslova upravičena do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni odrejeno z ukazom načelnika GŠSV.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnica upravičena do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj ji je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena
ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.
invalidska pokojnina - izpolnjevanje pokojninske dobe - gostota zavarovanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri pravici do invalidske pokojnine iz naslova I. kategorije invalidnosti, kakor pri pridobitvi pravic na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, zavarovanci pridobijo pravice, če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta (42. in 69. člen ZPIZ-2). Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti 22. 4. 2013 dopolnil 6 let, 9 mesecev in 2 dni pokojninske dobe, za izpolnitev minimalne pokojninske dobe pa bi moral dopolniti 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Ker tožnik ne izpolnjuje potrebne pokojninske dobe za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Upnik je pobotnemu ugovoru nasprotoval, v pobot uveljavljana terjatev tako ni nesporna, saj tudi ni ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugi vrsti enako kvalitetne listine. Zgolj predložena Pogodba o odstopu terjatve z dne 2.6.2015 (ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) ni ustrezna listina, na podlagi katere bi v tem izvršilnem postopku dolžnik uspel s pobotnim ugovorom.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014697
ZDSS-1 člen 70, 70-2. ZIZ člen 270. ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/1, 83/4.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve
Tožnica je z verjetnostjo izkazala, da gre pri hčerki za bolezenska stanja po 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, po katerem staršem teh otrok ob pogoju, da so zapustili trg dela zaradi otrokove oskrbe, pripada izplačilo delnega plačila za izgubljeni dohodek. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica predlagala, da se toženi stranki naloži plačilo delnega plačila za izgubljeni dohodek v določenem znesku do konca postopka.
zakonske zamudne obresti - plačilo - zamuda v izvršitvi - izvršljivost posamičnega upravnega akta
V 197. členu ZPIZ-2 je določeno, da je tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva. Kadar je v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravica priznana, pa glede na 1. odstavek 182. člena ZPIZ-2 postane izvršljiva že prvostopenjska upravna odločba, saj morebitna pritožba ne zadrži njene izvršljivosti. Tožniku je bila višja starostna pokojnina odmerjena z upravno odločbo z dne 13. 8. 2013 ob upoštevanju osebnega dohodka iz naslova nadurnega dela in izplačana dne 10. 9. 2013, vključno z razliko med prvotno odmerjeno in ponovno odmerjeno pokojnino. Torej v zakonsko določenem roku od izdaje posamičnega upravnega akta o odmeri višjega zneska starostne pokojnine. V obravnavani zadevi tako ni zamude v izvršitvi izvršljivega posamičnega upravnega akta in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska razlike starostne pokojnine.
invalid III. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju
Sodni izvedenec je podal izvedensko mnenje, da so pri tožnici zaradi njenega zdravstvenega stanja potrebne omejitve pri delu, in sicer lahko opravlja razgibano delo, kjer ni dvigovanja bremen nad 7 kg, ni stalnega sedenja, stalnega pripogibanja, stalne prisilne drže ledvene hrbtenice, s skrajšanim delovnim časom. Pri tožnici je še pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja v naslednjih letih in bi bil potreben kontrolni pregled čez največ 3 leta. Glede na na podano izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje tožnico utemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in ji priznalo pravico do delnega nadomestila za invalidnost na podlagi 86. člena ZPIZ-2, pri tem pa je odmero in izplačevanje navedenega nadomestila pravilno naložilo tožencu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preizkus alkoholiziranosti
Tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, je sprejela Pravilnik o prepovedi uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, ki izrecno določa, da ima družba glede pitja alkohola in uživanja prepovedanih substanc med delovnim časom ničelno toleranco, prisotnost alkohola v krvi oziroma izdihanem zraku nad 0,00 mg etanola/l izdihanega zraka oziroma 0,00 g/kg promila alkohola pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bilo ob preizkusu alkoholiziranosti ugotovljeno, da je imel tožnik 0,12 g alkohola/kg.
državna štipendija - dolžnost vrnitve - neuspešno zaključen letnik
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo, po svoji krivdi. Posledično je dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. Tožnica letnika, za katerega je prejemala državno štipendijo, ni dokončala. V konkretnem socialnem sporu pa tudi ni dokazala, da letnika ni zaključila iz opravičljivih zdravstvenih razlogov, kar pomeni, da ga ni zaključila po lastni krivdi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila v predsodnem postopku njena vloga za nadaljnje prejemanje državne štipendije utemeljeno zavrnjena, hkrati pa zakonito odločeno, da ji štipendijsko razmerje oz. pravica do državne štipendije preneha, in da je zneske štipendije, ki jih je prejela tem šolskem letu zaradi neuspešno zaključenega 1. letnik študija, dolžna vrniti.
sklep o izročitvi nepremičnine - primeren izvršilni naslov - izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sklepu ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti, saj glede na drugi odstavek 192. člena ZIZ, ni mogoče enačiti izročitve nepremičnine z njeno izpraznitvijo. Da bi upnik uspel s konkretnim predlogom za izvršbo, bi moral razpolagati s takim izvršilnim naslovom, ki bi dolžniku nalagal tudi izpraznitev nepremičnin.
ZPP 314, 314/1, 314/3. ZDR-1 člen 6, 84, 85, 85/2, 85/3, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZVKSES člen 23, 23/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - delna sodba
Vsi vodje projektov pri toženi stranki so opravljali tudi delo na reševanju reklamacij. Tožnica s tem v zvezi neutemeljeno navaja, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007 (A1) med delovnim nalogami tožnice izrecno ne navaja sodelovanja v postopku reklamacij, temveč je to določil šele Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013. Naloge v zvezi z odpravo reklamacij se namreč nanašajo na vodenje projektov, oziroma predstavljajo fazo v projektu, saj je investitor oziroma prodajalec stanovanj v skladu z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb dolžan tudi odpravljati napake na prodanih stanovanjih. Zato je tožena stranka tožnici kot vodji projektov in univerzitetni diplomirani inženirki arhitekture utemeljeno odredila sodelovanje v postopkih reklamacij že na podlagi naloge iz 3. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnica opravlja naloge vodenja in sodelovanja v projektnih skupinah za najzahtevnejše in ključne projekte ..., oziroma se naloge na reševanju reklamacij lahko štejejo za naloge iz tega delokroga. Zato ni odločilno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena pred sprejetjem Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013, ki je te naloge izrecno opredelil kot naloge vodje projektov.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015081
OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - nezgoda pri delu - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvotoženi stranki, ko mu je pri odpravljanju zastoja obdelovancev pri polnjenju peči na določeni liniji, cilinder, ki je potiskal obdelovance navzgor v vibracijsko korito, stisnil sredinec desne roke med obdelovanec in omejevalec, zaradi česar je prišlo do amputacije zgornjega členka sredinca desne roke. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da delovni stroj, na katerem je svoje delo opravljal tožnik, ni nevarna stvar oziroma delo z njim ni nevarna dejavnost. Da je stroj, na katerem je delal tožnik v času nezgode pri delu, nevarna stvar, izhaja že iz njegovih lastnosti, načina delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko prvotožena stranka kot delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, zmanjšala, vendar je kljub vsemu ne bi mogla spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Obratovanje dela linije, na kateri je tožnik nalagal peč, je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljalo povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost prvotožene stranke, ki se je ukvarjala s s takšno dejavnostjo. Zato sta prvotožena stranka kot družba, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo oziroma kot imetnik tega stroja in drugotožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo objektivno odškodninsko odgovorni za škodo, ki je nastala tožniku. Če delavec opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca, to delodajalca niti delno ne razbremeni odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi. Pri tožnikovem delu je šlo za ustaljen način odpravljanja zelo pogostih zastojev s poseganjem z roko v delujoč stroj, pri čemer je tožnika k temu, da linije ni izklopil, dodatno sililo normirano delo. Zato tožniku ni mogoče očitati niti 20 % prispevka k nastanku škode, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato tožnikovi pritožbi ugodilo in mu prisodilo še odškodnino, ki predstavlja 20 % delež vtoževane odškodnine.
nesklepčnost tožbe – pogodbeno dogovorjeno delo – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva
Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni prerekala dejstva (ki ga je zatrjevala tožeča stranka), da se omenjeni dobropis nanaša na omenjeno pogodbo z dne 8.8.2011. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22, 22/1, 22/2, 51, 51/2, 51/2-10, 62, 62/3. ZDavP-2 člen 87.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - državna štipendija - znižano plačilo vrtca - materialni položaj družine - premoženjski cenzus
Ker tožničin dohodek presega cenzus, ki je določen za pridobitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in za uveljavljanje znižanega plačila vrtca, tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem vtoževanih pravic iz javnih sredstev ni utemeljen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela v času bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Tožnik v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe ni spoštoval navodil osebnega oziroma imenovanega zdravnika, ko je v določenih dneh opravljal pridobitno delo in brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 20, 20/3, 20/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kolektivna pogodba - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V četrtem odstavku 20. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine Slovenije je določeno, da se v primeru, če se po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovi, da je bil delavec upravičeno odsoten, šteje, da odpoved ni bila podana. Ker se je po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovilo, da je bila tožnica v spornem obdobju upravičeno odsotna z dela, se šteje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana. Poleg tega tožena stranka v izredni odpovedi ni navedla, opisala ali se sklicevala na okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja (1. odstavek 109. člena ZDR-1), kar sicer glede na določila ZDR-1 ni potrebno, bi pa morala tožena stranka okoliščino v zvezi z nezmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa navajati in dokazati v sodnem postopku. Tožena stranka tega v odgovoru na tožbo ter v sodnem postopku ni dokazala, zato ni izkazan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPI-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 145, 403, 403/3.
telesna okvara - sprememba zakona - invalidnina - seznam telesnih okvar
ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč samo za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ni podana takšna poškodovanost ali onesposobljenost, za kateri bi bile v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar določene telesne okvare. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine ni utemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004510
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predhodna odredba - rubež denarnih sredstev na računu - odločba Ustavnega sodišča - nastanek škode
Tožeča stranka v stečajnem postopku nad dolžnikom ne bi imela ločitvene pravice, četudi bi bila denarna sredstva še zarubljena, saj predhodne odredbe tožeča stranka do začetka stečajnega postopka ni opravičila, z začetkom stečajnega postopka pa je to pravico izgubila in ji ni mogla nastati škoda, kot jo je zatrjevala in jo je vezala na predhodno odredbo in na njeni podlagi pridobljeno ločitveno pravico.
ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/3. ZLNDL člen 3,5. ZCes-1 člen 39, 39/2. ZFPPIPP člen 22.
ugotovitev lastninske pravice - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - družbeni kapital podjetja - kmetijska zemljišča - gozdovi - nezazidana stavbna zemljišča
Iz drugega stavka tretjega odstavka 14. člena ZSKZ namreč jasno izhaja, da tisti del kmetijskih zemljišč in gozdov (nezazidana stavbna zemljišča, ki na dan 11.3.1993 v prostorskem izvedbenem aktu niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča), ki je bil na dan 11.3.1993 v upravljanju občine, postane s tem dnem last občine, na območju katere leži, preostala kmetijska zemljišča in gozdovi pa preidejo na dan 11.3.1993 v last Republike Slovenije.
Prav tako je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo (na podlagi arhivskih posnetkov Geodetskega inštituta Slovenije na dan 16.6.1991), da gre pri omenjenih nepremičninah iz točke I izreka izpodbijane sodbe za zemljišča, po katerih so že pred letom 1991 potekale občinske ceste in poti (to izhaja tudi iz priloženih potrdil o namenski rabi, potrdil o kategorizaciji občinskih cest in rednih izpiskov iz zemljiške knjige). To pa pomeni, da gre za nezazidana stavbna zemljišča, ki se štejejo za kmetijska zemljišča in gozdove in ki so bila na dan 11.3.1993 v upravljanju tožeče stranke (drugi odstavek 39. člena Zakona o cestah). Nobenega dvoma tudi ni, da gre za nepremičnine, ki ležijo na območju tožeče stranke.