ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
ZD člen 32, 103. SPZ člen 48, 48/3. ZTLR člen 22. ZZZDR člen 124, 124/1, 126, 133.
tožba – izločitev iz premoženja zapustnika v korist potomcev – potomčev prispevek – ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – neupravičena pridobitev zaradi povečanja vrednosti nepremičnine zapustnika – vlaganje v mansardni del hiše – obstoj dogovora glede vlaganj – zavezovalni pravni posel – prehod koristmi – izselitev iz hiše – prikrajšanje – poračunanje s koristi – nasprotna tožba – poseben verzijski zahtevek – potrebna nega s pomočjo partnerke – kolektivna terjatev iz naslova skupnega premoženja – preživninska obveznost otrok do staršev
Soglasje staršev in njihova obljuba, da tožnik na podlagi vlaganj v mansardni del pridobi po njuni smrti lastninsko pravico na mansardnem stanovanju, nimata nobenih pravnih posledic, saj gola obljuba oziroma soglasje še ne pomeni, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel že sklenjen oziroma, da bi tožnik na tej podlagi pridobil lastninsko pravico. Razen tega bi bil takšen dogovor tožnika in staršev neveljaven (103. člen ZD).
Za potomčev prispevek oziroma pomoč pri pridobivanju v smislu 32. člena ZD je značilno, da gre za kontinuirano znatnejšo pomoč v nekem daljšem obdobju, nudeno v okviru skupnosti življenja in pridobivanja. Potomčev prispevek v pomenu 32. člena ZD se mora nanašati na celotno premoženje zapustnika, s katerim sta zapustnik in potomec skupno gospodarila. Bistveno je, da je šlo za skupno delovanje in pridobivanje. Značilnost zahtevka iz 32. člena ZD je, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
Pravilna uporaba 190. člena OZ narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju.
stranka v tujini – stranka brez pooblaščenca – začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – vročanje sodnih pisanj – vročanje stranki v tujini
Tožnik je v tujini, v postopku nima pooblaščenca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito, preko začasne zastopnice upravičene za sprejemanje pisanj, pozvalo, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Vročitev se šteje za opravljeno takrat, ko je pisanje sprejel postavljeni posrednik. Ta pa mora poskrbeti, da pisanje čim hitreje pride v roke naslovniku (in mu s tem zagotovi možnost seznanitve s sodnim pisanjem).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljivost terjatve - neenotna sodna praksa
Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0078009
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3, 12/4. SPZ člen 128, 128/1, 138.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev podatkov iz izjave o premoženjskem stanju – nepremičnine, obremenjene s hipotekami
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navaja, da nima sredstev za preživljanje, kar že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se sicer preživlja. Pomenljiv je namreč tudi podatek pritožnice, da je sicer zaposlena, vendar ji delodajalec plače ne izplačuje, pač pa le davke in prispevke, pri tem pa ne pove niti, kolikšna naj bi bila njena plača in s tem dolg delodajalca do nje. Kadar pa sodišče dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih preveri po uradni dolžnosti.
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase – rok za ugovor
ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka za plačilo sodne takse - opozorilo o teku roka za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sodišče je ob vročanju sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžno stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse, pri čemer pa ni potrebno pošiljati ponovno plačilnega naloga, temveč zadošča dopis, v katerem je stranka opozorjena na pričetek novega teka roka za plačilo sodne takse.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
Iz 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje stanovanjskih premičnin izhaja, da je zavarovalno kritje predvideno tudi, če so premičnine odtujene na vdoren način. Namen omejitve kritja je namreč podan predvsem iz razloga, da zavarovancu nalaga določeno skrbnost pri varovanju premičnega premoženja. Poskrbeti mora, da so vrata zaklenjena, da so okna v pritličjih zaprta in da je pozoren na ključe. Tožniku ni mogoče očitati, da pri skrbi za kolesi, ki sta predmet zavarovanja, ni bil skrben, saj ju je hranil priklenjene na drog v kolesarnici, ki je bila zaklenjena, do nje pa se je lahko prišlo le skozi zaklenjena vhodna vrata. Po presoji pritožbenega sodišča je zato zavarovalno kritje podano.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - kršitev obveznosti - osebni stečaj
Kljub temu, da dolžnik ni vzorno ravnal in ni sproti obveščal upraviteljice niti se ni vselej ažurno odzval na njene pozive, pa je treba ta ugovorni razlog presojati v smislu zlorabe oziroma prepovedi izigravanja zakona in – ali upnikov, česar v konkretnem primeru tudi po prepričanju višjega sodišča ni zaslediti. Zgolj jezikovna razlaga zakonskega določila, kakršnega se poslužuje upnik, sicer govori v prid njegovemu stališču, vendar vsaka kršitev določil ZFPPIPP še ne pomeni ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko sicer vloži tudi upnik, vendar je pomembno, da se kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, kolikor se nanašajo na komunikacijo med dolžnikom in upraviteljem, nanaša predvsem na presojo upravitelja, kdaj dolžnik prestopi še dopustno mero, ko torej upravitelj več ne more opravljati nadzora nad dolžnikom.
Podizvajalci vstopajo v pogodbena razmerja samo z glavnim izvajalcem, zato po splošnem pravilu iz prvega odstavka 125. člena OZ podizvajalec od naročnika (ki ni njegov sopogodbenik) ni upravičen zahtevati plačila za opravljena dela. Vendar pritožnica spregleda, da od omenjenega pravila obstajajo izjeme. Ena takšnih je določilo 631. člena OZ. Po tem (posebnem) pravilu ima podizvajalec pravico neposredno od naročnika (čeprav ta ni njegov sopogodbenik) zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je opravil po pogodbi z izvajalcem. Takšen neposreden zahtevek (actio directa) ima podizvajalec v razmerju do naročnika, če so izpolnjene naslednje predpostavke: - pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca; - podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela; - izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela; - obe terjatvi se morata nanašati na ista dela (morata biti koneksni); in - podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Tožeča stranka je izkazala, da je glavni izvajalec IV. začasno situacijo prejel, ni pa je zavrnil ali kako drugače grajal. Zato se situacija šteje kot sprejeta in potrjena.
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, pri čemer se pritožnik tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To velja še posebej za pritožbeni razlog bistvene kršitve pravdnega postopka, katerega je treba vselej konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse navedbe tožene stranke, mora pritožnica jasno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve pritožnice za obrazloženost tega pritožbenega razloga ne zadoščajo.
Za pridobitev neposrednega zahtevka izvajalca ni pomembno, ali so se predpostavke iz 631. člena OZ izpolnile pred ali po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem. Začetek stečajnega postopka namreč lahko vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika (v našem primeru torej na terjatve podizvajalcev do glavnega izvajalca). Ne vpliva pa na razmerja med tretjimi osebami (npr. med podizvajalcem in naročnikom, ki je nastalo s prehodom podizvajalčeve terjatve od glavnega izvajalca do naročnika), saj ima podizvajalec do naročnika samostojno terjatev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.