ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljivost terjatve - neenotna sodna praksa
Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.
OZ člen 65, 65/2, 72, 101, 101/1, 106, 470, 470/1, 470/2.
prodajna pogodba z elementi gradbene oziroma podjemne pogodbe - projektna dokumentacija - izdelava PZI - odstop od pogodbe - protipravnost - odškodnina - vrnitev are - zamuda z izpolnitvijo - neplačilo kupnine - dodaten primeren rok za izpolnitev - preklic umika tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka
Gola ugotovitev, da je nasprotna stranka kršila pogodbo, večinoma ne zadostuje za utemeljenost zahtevka, temveč je zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, treba presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke. Pri tem je treba izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi.
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0078009
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3, 12/4. SPZ člen 128, 128/1, 138.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev podatkov iz izjave o premoženjskem stanju – nepremičnine, obremenjene s hipotekami
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navaja, da nima sredstev za preživljanje, kar že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se sicer preživlja. Pomenljiv je namreč tudi podatek pritožnice, da je sicer zaposlena, vendar ji delodajalec plače ne izplačuje, pač pa le davke in prispevke, pri tem pa ne pove niti, kolikšna naj bi bila njena plača in s tem dolg delodajalca do nje. Kadar pa sodišče dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih preveri po uradni dolžnosti.
Glede na sinovo starost ob izdaji izpodbijane sodbe (nepolno leto dni) je prvo sodišče utemeljeno upoštevalo primarno navezanost otroka te starosti na mater, iz poročila CSD pa je razvidno, da podpira dodelitev otroka materi, ker je to v njegovo korist. Glede na vsa ugotovljena dejstva je takšna odločitev prvega sodišča pravilna.
vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – odvzem premoženja nezakonitega izvora – višina sodne takse
Ker je tožeča stranka proti trem toženkam določila le skupno vrednost spornega predmeta, tožene stranke pa temu niso ugovarjale, ne more določena vrednost spornega predmeta zaradi pritožbe presegati znesek, ki ga je določila tožeča stranka. V pravdi gre za odvzem premoženja nezakonitega izvora in ne za denarne zneske.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem namena (pomena) Evropskega prometnega poročila (brez ustreznega predloga pravdnih strank) vpogledalo na spletno stran XY, ne pomeni postopanja, ki bi bilo v nasprotju s 7. členom ZPP. Ne gre namreč za izvedbo dokaza, ampak zgolj sklicevanje na „avtentično“ razlago (definicijo), ki čeprav ne predstavlja pravnega vira, sodi v zgornjo premiso.
Ker gre pri omenjenem poročilu „zgolj“ za ugotavljanje dejstev, povezanih s prometno nezgodo, pritožbenemu navajanju, da gre za sporazum, za sklenitev katerega je potreben izraz pravno poslovne volje dveh strank (in soglasje volj), ni moč slediti. Čeprav je takšno poročilo namenjeno prvenstveno zavarovalnicam zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov, je seveda „uporabno“ tudi kot dokaz v sodnem (pravdnem) postopku. A ker gre „zgolj“ za enega od (možnih) dokazov glede nastanka (poteka) prometne nesreče (oziroma razlogov zanjo), je moč v zvezi z njo ugotoviti dejstva, ki so drugačna od tistih, ki izhajajo iz poročila.
Pravočasnost podaje dokaznega predloga ne more biti odvisna od strankine ocene, ali je pravno-relevantno dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovala, že uspela dokazati (ali ne), in še manj od vsebine njenih predvidevanj, kaj si o tem „misli“ sodišče. Prav tako nima na to vprašanje nobenega vpliva njegova domnevna (dokazna) vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
sprememba prisojene odškodnine – zvišanje rente – izgubljeni zaslužek – dodatek za pomoč in postrežbo – letni dodatek – prenos krajevne pristojnosti – stroški pooblaščenca
Pri določbi 175. člena OZ gre za izjemo od splošnega načela, da razmerij, ki so že urejena s pravnomočnimi sodbami, ni več mogoče ponovno urejati. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je kot osnovo, od katere je potrebno ugotoviti, ali tožnici pripada zvišana renta za izgubljeni zaslužek, potrebno upoštevati tisti kriterij oziroma okoliščino, ki jo je upoštevalo sodišče v prejšnji pravdi pri določitvi rente za izgubljeni zaslužek.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je dodatek za pomoč in postrežbo denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb ter da so do njega upravičeni upravičenci do starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v RS, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Pravilno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da se ti prejemki vštejejo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Vendar pa prejemka iz socialnega zavarovanja iz naslova dodatka za tujo pomoč ni mogoče odšteti od odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker vsak prejemek, kot je bilo že navedeno, krije dejansko in pravno opredeljeno določeno škodo, pač pa je tak dodatek mogoče odšteti od odškodnine za škodo zaradi tuje pomoči, če oškodovanec tako odškodnino uveljavi.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obstoj dejstev – dejansko vprašanje – zapadlost terjatve – pridržna pravica – ugovor nasprotne pravice
V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Glede na trditve toženca, da ima pravico zadržati stanovanje, ki je predmet vrnitvenega zahtevka, na podlagi pridržne pravice (kar predstavlja ugovor nasprotne pravice), ob zanikanju tožnice, da sploh obstoji denarna terjatev toženca, bi bila (med drugim) za obravnavo toženčevega ugovora, bistvena rešitev dejanskega vprašanja o obstoju ali neobstoju (zapadle) denarne terjatve.
neplačilo sodne takse za napoved pritožbe – domneva umika napovedi pritožbe – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – vloge, za katere je možna taksna oprostitev – postopek za plačilo sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnik zmotno meni, da je plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 procesna predpostavka za meritorno obravnavanje njegove pritožbe, saj je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča I Pg 665/2012 z dne 15. 5. 2015 že pravnomočno odločeno, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
Pritožnik bi vlogo za oprostitev plačila sodne takse moral vložiti že po prejemu plačilnega naloga z dne 7. 4. 2015. Čim pa je tako, za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 pritožnika ni več mogoče oprostiti, ker za to ni podlage v materialnem pravu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
S prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica, bo dovoljeno začeti šele, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je, če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).
obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - tehnična pomoč - Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS - e-Sodstvo
Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na odločitev nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava na spletni strani AJPES - hitrost postopka - pozitivni publicitetni učinek - rok za pritožbo - podaljšanje roka - zakonski rok
Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084091
ZPP člen 413. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – odločitev po prostem preudarku – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. [R]azumno in pravično [je], da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju skupnih otrok
V primeru predloga za sporazumno razvezo ZZZDR od zakoncev terja, da v predlogu pojasnita, kako sta na novo uredila vsa medsebojna pravna razmerja, kar je posledica razpada njune dotedanje skupne zveze. Dogovor, da mati preživnine za invalidnega polnoletnega otroka, nad katerim je podaljšana roditeljska pravica, od očeta ne terja (kar je enako, kot če bi zapisala dogovor, da je očetova preživninska obveznost 0,00 EUR) ne pomeni, da formalna predpostavka (sporazum o preživljanju skupnih otrok) ni izpolnjena. Ali je tak dogovor primeren, pa ni stvar popolnosti predloga kot formalne predpostavke, temveč vsebinskega pretresanja sodišča v okviru ugotavljanja otrokove koristi. Odločitev sodišča o zavrženju predloga zaradi njegove pomanjkljivosti je torej napačna.
Čeprav je bila določba 123. člena ZZZDR z novelo spremenjena tako, da preživninska obveznost staršev za otroke, ki zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti niso sposobni za samostojno življenje in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, ne obstoji več, je Ustavno sodišče zapovedalo, da se do odprave neskladja Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb z Ustavo RS osnovno preživljanje invalidov po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal do tedaj veljavni 123. člen ZZZDR. Ta pa je preživninsko obveznost staršev priznaval le, če otrok (med drugim) nima zadostnih sredstev za preživljanje. Ker predlagatelja trdita, da jih njun polnoletni invalidni otrok ima, bo moralo sodišče torej ugotoviti še, ali očetova preživninska obveznost sploh obstaja.