predlog za dopustitev revizije - dostop do informacij javnega značaja - izjema - dokončna upravna odločba
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbo 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko je zavzelo stališče, da navedene izjeme ni mogoče uporabiti, kadar se zahteva za dostop nanaša na dokončno upravno odločbo, kljub temu, da je zoper njo vložena tožba v upravnem sporu in tako še ni pravnomočna?
ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1.
prepozna tožba - fikcija vročitve - tek roka
V primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, se šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
Po stališču Sodnega sveta je pogoj za hitrejše napredovanje v plačnih razredih po prvem napredovalnem obdobju po nastopu sodniške službe, da je sodnik v vsakem od treh let napredovalnega obdobja ocenjen z oceno, da izpolnjuje kriterije iz 28. člena ZSS na nadpovprečni ravni.
Sodišče se ne strinja s stališčem Sodnega sveta, da se celotno napredovalno obdobje pri sodnikih začetnikih razdeli na tri posamezna leta in da je hitrejše napredovanje odvisno od doseganja pravnega standarda nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS v vsakem posameznem letu; tako stališče lahko vodi do manj ugodne obravnave sodnikov začetnikov.
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dopustno vložiti revizije ali predloga za dopustitev revizije.
Zoper odločbe Upravnega sodišča je mogoče le eno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče – bodisi pritožba bodisi revizija. To pomeni, da možnost vložitve pritožbe v upravnem sporu izključuje revizijo, s tem pa tudi podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih. Ker so tožniki zoper sklep Upravnega sodišča vložili pritožbo, o kateri je Vrhovno sodišče tudi odločilo, zoper ta sklep Upravnega sodišča revizija in predlog za njeno dopustitev nista dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - uporaba elektronskih komunikacij - kraja - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - razlaga določb zakona
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali stroški zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, ki so nastali kot posledica zlorabe SIM kartice iz mobilnega telefona, ki je bil ukraden s strani tretje osebe, predstavljajo stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev tudi v smislu drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 in ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbe 146. člena ZEKom-1, ko je presodilo, da se drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 uporablja zgolj za primere varnosti omrežja oziroma storitev v tehničnem smislu in se torej ne uporablja, kadar ne gre za tveganje za varnost omrežij iz prvega odstavka 146. člena ZEKom-1.
ZKZ člen 21, 21/3, 22. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - uspeh stranke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - sprememba zahtevka - neocenljiva zadeva
O pravnem interesu je mogoče govoriti samo tedaj, če morebitni uspeh s tožbo pomeni za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanje njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi pa vsebinska obravnava tožbe, v kateri je pritožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, tega cilja ne more doseči, saj pritožnik ob ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem ko si je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ2 s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - izvršljivost izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti. Izpostavljeno pravno vprašanje se namreč ne nanaša na stališče izpodbijane sodbe, da davčnemu organu v izvršilnem postopku ni treba in da celo ne sme preveriti, ali je izvršilni naslov postal izvršljiv, ampak na način dokazovanja okoliščine pravilno opravljene vročitve izvršilnega naslova. Ta vidik pa bi bil relevanten le, če bi sodba temeljila na nasprotnem pravnem stališču, ki bi bilo tudi pravilno, in sicer da mora davčni organ pred izdajo sklepa o izvršbi preveriti nastop izvršljivosti odločbe, kar je tudi predmet sodnega varstva (zanj pa je pomembna pravilno opravljena vročitev odločbe dolžniku). Vendar v tej smeri predlagateljica vprašanja ni postavila, posledično je predlog, kljub zmotnemu stališču Upravnega sodišča, nepopoln.
dopustitev revizije - stališče sodišča - koneksnost - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ena od zahtev formalno popolnega predlogaj je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (pri čemer ga je Vrhovno sodišče zaradi večje jasnosti in zamejenosti delno skrajšalo) izpolnjeni, zato je tožničinem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne razlage razmerja med akontacijo dohodnine in samim obračunom dohodnine, ki je pomembno z vidika varovanja zasebne lastnine ter zasledovanja načela pravične obdavčitve. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.
URS člen 22. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZUS-1 člen 21.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - sprememba pravne kvalifikacije - možnost izjave - dolžnost sodišča, da se do navedb opredeli
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi bilo treba pri spremembi pravne podlage tožnici v postopku upravnega spora zagotoviti pravico, da lahko poda ustrezne navedbe in dokazne predloge v zvezi z očitano kršitvijo, ki je drugačna od kršitve, ki se ji očita z odločbo davčnega organa?
ZMZ-1 člen 84, 84/1-2. URS člen 22. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za omejitev gibanja tujcu - osebni razgovor - trajanje omejitve - begosumnost - delna ugoditev pritožbi - odprava ukrepa po uradni dolžnosti
Pri presoji zakonitosti pridržanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 morata biti oba pogoja za omejitev gibanja izpolnjena kumulativno, ves čas, ne le ob izreku tega ukrepa. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za zakonitost pridržanja opravi sodišče po uradni dolžnosti, in ko se izkaže, da pridržanje ni ali ni več zakonito, pridržano osebo takoj izpusti. Pridržanje namreč pomeni grob poseg poseg v svobodo gibanja, zato si morajo pristojni organi prizadevati, da traja čim krajše obdobje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno razlagalo materialno pravo s tem, ko je zavzelo stališče, da je treba navzočnost prosilca zagotoviti dokler ni izdana odločba o prošnji za mednarodno zaščito.
Za ugotovitev dejstev je bilo potrebno opraviti razgovor s pritožnikom. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti presojo izpolnjevanja obeh pogojev za trajanje odrejenega ukrepa po tem, ko je bil ta razgovor opravljen.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - določitev roka za prostovoljno zapustitev države
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z ekonomskimi in socialnimi pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
prepozna tožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujne zadeve - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Ker se po četrtem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v upravnem sporu zadeve po ZBPP obravnavajo kot nujne, po drugem odstavku v zvezi z 9. točko tretjega odstavka Zakona o sodiščih (ZS) procesni rok za vložitev tožbe teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča (sodnih počitnic).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062515
ZMZ-1 člen 20, 28, 31, 49, 52, 61, 62, 62/1-2.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - zavrnitev pritožbe - ekonomski interes
Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni našel zaposlitve in da obstaja tveganje, da bo zaradi pomanjkanja prehrane, osnovne zdravstvene nege in zatočišča, kot bistvenih elementov dostojnega življenja, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 3, 3/1.
dopuščena revizija - državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - ugoditev reviziji
Oseba, ki izpolnjuje pogoje za naturalizacijo, ne more zahtevati, da ji Republika Slovenija podeli državljanstvo. Pravica do pridobitve državljanstva z naturalizacijo ne obstoji. Izpolnitev zakonskih pogojev za naturalizacijo pomeni za prosilca samo možnost, ne pa tudi gotovosti, da bo naturaliziran.
Za ugotovitev prekinitve dejanskega življenja, kot enega od pogojev za naturalizacijo, zadošča ugotovitev fizične odsotnosti, ki v enem letu presega 60 dni, razen če prosilec zatrjuje, da je do prekinitve dejanskega življenja prišlo zaradi upoštevnih objektivnih okoliščin.
Prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, prosilcu za državljanstvo ne zagotavlja materialno in socialno varnost v smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, tak je tudi dohodek bivšega zakonca, ko preživninska obveznost v razvezni sodbi ni bila določena.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
predaja prosilca odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi je toženka odločitev, da ne bo obravnavala pritožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite in da ga bo predala Hrvaški, sprejela na podlagi pritožnikovih izjav in ugotovitve, da ni podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Pritožnikove navedbe o slabih izkušnjah na Hrvaškem same po sebi še ne morejo pomeniti sistemskih pomanjkljivosti v ureditvi azilnega postopka na Hrvaškem, niti ne kažejo na resno ogrožanje človekovih pravic izven azilnega postopka. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, pritožnik navaja izključno osebne slabe izkušnje v konkretni policijski obravnavi, ki sicer lahko vplivajo na presojo navedenih dejstev, vendar pa same zase ne pomenijo odločilnega dokaza o sistemskem ravnanju hrvaških organov pri obravnavanju prosilcev za mednarodno zaščito ali izven tega postopka.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2, 154.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve
O zahtevi za izdajo začasne odredbe, vloženi skupaj s predlogom za dopustitev revizije, je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.
Tožnik lahko spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za prepoved nadaljevanja dejanja v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
Sodišče prve stopnje je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sodno varstvo v upravnem sporu ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v posameznikov pravni položaj, ampak je v skladu z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo le zoper kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.