ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4,94, 94/1. ZIntPK člen 13, 13/1, 13/1-6, , 27, 27/1, 28, 29/1, 29/3, 77, 77/1.
dopuščena revizija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - nezdružljivost funkcije poslanca - ugotovitev nezdružljivosti funkcij - objava na spletni strani - ugoditev reviziji - sprememba izpodbijane sodbe - zavrženje tožbe
Opozorilo iz prvega odstavka 29. člena ZIntPK pa je tisti akt, s katerim Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) odloči o funkcionarjevem protipravnem ravnanju in na tem utemeljeni obveznosti, da v določenem roku navedeno odpravi. Šele če poklicni, neposredno voljeni funkcionar ne ravna v skladu z izdanim opozorilom, komisija o tem obvesti javnost, tako da ugotovitve o nespoštovanju opozorila objavi na svoji spletni strani. Po navedenem obvestilo javnosti z objavo ugotovitev na spletni strani komisije na podlagi tretjega odstavka 29. člena ZIntPK ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o dolžnem ravnanju osebe zaradi ugotovljene kršitve prepovedi o nezdružljivosti dejavnosti ali članstva iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - pravica graditi
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v upravnem postopku za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja lastnik nepremičnine z zemljiškoknjižno vknjiženo lastninsko pravico na svoji nepremičnini izkazuje pogoj pravice graditi, če je zid njegovega objekta znotraj meja njegove nepremičnine naslonjen na obstoječi nosilni zid, ki sicer deloma sega tudi na sosednjo nepremičnino?
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje o neizkazanem pravnem interesu za ta upravni spor. Ker je pritožnik v tožbi predlagal odpravo izpodbijanega sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka (med drugim zato, ker v izreku ni bilo ugotovljeno, da je kršil predpise, je pa to organ navajal v obrazložitvi), bi uspeh s tožbo pritožnika dejansko ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa.
Presoja zakonitosti inšpekcijskega ukrepa je bila opravljena že z odločitvijo upravnega organa druge stopnje, ki je pritožnikovii pritožbi ugodil in inšpekcijsko odločbo odpravil, zadevo pa vrnil v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov odprave inšpekcijske odločbe (ex tunc učinki), ki pomenijo vzpostavitev položaja pred naložitvijo inšpekcijskih ukrepov z upravnim aktom, sodno varstvo ne samo da ni bilo potrebno, to ob odsotnosti upravnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovih obveznostih inšpekcijskega zavezanca z naložitvijo ukrepov, glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 tudi ne bi bilo dopustno.
V obravnavani zadevi pritožnikov prevzem dodatne količine odpadne embalaže z vidika ponovno odprtega upravnega postopka na prvi stopnji (kot posledice odpravljene inšpekcijske odločbe) ni pomenil drugega kot novo okoliščino, ki jo je moral upravni organ upoštevati pri odločanju, ali je podana kršitev zakona in s tem podlaga za naložitev inšpekcijskih ukrepov pritožniku v ponovljenem postopku. Za to presojo pa ni bistveno, zaradi katerih razlogov je pritožnik prevzel dodatno odpadno embalažo, in tudi ne, ali je inšpekcijski organ ravnanje razumel kot odpravo kršitve iz inšpekcijske odločbe, čeprav je bila slednja tedaj že odpravljena. Pomembno je, da je zaradi prevzema dodatnih količin po oceni inšpekcijskega organa odpadel razlog za vodenje postopka po uradni dolžnosti z namenom varstva javnega interesa, ki se v inšpekcijskih postopkih uresničuje z izrekanjem ukrepov za odpravo protipravnega stanja
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9. ZMZ-1 člen 26, 26/1, 27.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena ponovna prošnja - ekonomski razlog - lastnosti dejanj preganjanja - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - varna izvorna država - načelo nevračanja - zavrnitev pritožbe
Revščina, otežen dostop do trga dela in neenakopravnost pri dostopu do trga dela, kot jih v konkretnem primeru zatrjuje pritožnik, niso dejstva, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti upravičenost do mednarodne zaščite. Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi namreč pritožnik moral zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil (ali bi bil v primeru vrnitve) zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ima prej pojasnjene lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je oziroma bi bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov (prvi odstavek 26. člena ZMZ‑1). Tega pritožnik ni navajal ne v tožbi, niti na zaslišanju na glavni obravnavi in tudi ne v pritožbi. Njegove trditve, da kot Berber v Maroku težje dobi delo kot Arabci (pri čemer je delo imel) in da je delo slabše plačano, pa prej navedenega standarda očitno ne dosegajo.
URS člen 155. ZAID člen 55. ZPP člen 367b, 367b/6.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - razlogi sodbe - ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz 367. b člena ZPP, saj zastavljeno vprašaje (in utemeljitev predloga) ne izhaja iz nosilnega stališča izpodbijane sodbe.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1956) člen 147, 147/1, 151, 151/2. ZUS-1 člen 2, 5. ZVO-1 člen 51a.
zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - sklep o prekinitvi postopka - okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - zavrnitev pritožbe - ni upravni akt
Sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni niti eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1).
Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu sklepu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku.
zavrženje tožbe - postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta - ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta - obrazložen odgovor - ni upravni akt - zavrnitev pritožbe
Postopek sprejema prostorskih aktov je normodajni postopek, v katerem se ne odloča o pravicah in pravnih koristih posameznikov, ampak z njim občina izvršuje eno od svojih izvirnih nalog, to je načrtovanje prostorskega razvoja in s tem tudi pripravo in sprejem prostorskih aktov. Ker gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih interesov, tako javnih kot zasebnih, mora lokalna skupnost te interese tehtati in usklajevati, vendar pa prostorsko načrtovanje po svoji vsebini ne pomeni odločanja o pravicah in pravnih koristih, ampak gre za normiranje v javnem interesu. Nezakonitost postopka sprejema prostorskega akta, kot splošnega pravnega akta, oziroma predpisa, lahko upravičeni predlagatelji uveljavljajo s pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem (drugi odstavek 162. člena Ustave RS). V primerih, ko so določbe tega predpisa podlaga za izdajo upravnih odločb, pa lahko te ugovore uveljavljajo v pravnih sredstvih zoper te odločbe.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - oseba brez PDI
Ker vlagateljica svoji vlogi ni priložila dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367. č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - informacije javnega značaja - izjeme - davčna tajnost - delna ugoditev predlogu - enotna uporaba prava
Vrhovno sodišče se v fazi obravnavanja predloga za dopustitev revizije ne ukvarja z ustavnostjo zakonskih razlag, na katerih temelji sodba nižjega sodišča. Zato je neupošteven tožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče, če bo ugotovilo, da je razlaga sporne 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 edina možna, prekine postopek odločanja o tem predlogu in začne postopek za oceno ustavnosti ZDIJZ pred Ustavnim sodiščem.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi za varovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, moral prvostopenjski organ zahtevane informacije kot davčno tajnost obravnavati le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?
zavrženje tožbe - varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb - postopek za ureditev meje - prenos lastninske pravice - vstop dediča - zavrnitev pritožbe
Prenos lastninske pravice na sina je imel za posledico, da se v upravnem postopku evidentiranja urejene meje o tožnikovih pravicah in pravnih koristih ni moglo več odločati, saj tožnik ni bil več njihov naslovnik oziroma nosilec. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato pravilna.
Ker je sodišče pritožnika seznanilo s svojim pravnim naziranjem in mu omogočilo, da v postopku aktivno sodeluje, izpodbijani sklep ni sklep presenečenja.
ZTuj-2 člen 78, 85. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 97, 97/1. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
zavrženje tožbe - tek roka za vložitev tožbe - vročilnica kot javna listina - izpodbojnost - dokazno breme - dvom - ugoditev pritožbi
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Upravni organ je tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega postopka. Še posebej velja, da pritožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev. To bi namreč glede na njegov položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja in ne uradna ali pooblaščena oseba kot izvrševalec vročanja, zanj predstavljalo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Zato po presoji Vrhovnega sodišča zadošča, da pritožnik s svojimi navedbami in preloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - načelo o nevračanju - pavšalne navedbe - zavrnitev pritožbe
Obravnavo ponovno vložene prošnje za mednarodno zaščito je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - predhodno vložena prošnja v drugi državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev pritožbe
Pritožnik sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z njegovim statusom v Republiki Hrvaški, a iz vsebine njegovih ponovljenih navedb, ki jih je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče, izhaja zgolj splošno nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, saj ne ponudi nobenih vsebinskih argumentov, ki bi to oceno omajali. Ugotovitvi, da je bil pritožnik na Hrvaškem že udeležen v postopku za mednarodno zaščito, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi, saj je imelo prvostopenjsko sodišče zanjo podlago v podatkih iz baze Eurodac (da so bili pritožniku prstni odtisi odvzeti kot prosilcu za azil), v njegovi navedbi v upravnem postopku (da je bil v jeziku, ki ga razume, informiran o postopku mednarodne zaščite) in okoliščini, da mu je bilo poslano vabilo na osebni razgovor. Pritožnik zato ne more izpodbiti, da so bili v njegovem primeru izpolnjeni pogoji za ponovni sprejem, za katerega je odgovorna Republika Hrvaška.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4. ZUVRAS člen 17, 17/1.
predlog za dopustitev revizije - finančna pomoč - nakup nepremičnin - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Sestavni del predloga za dopustitev revizije je navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe 367. a člena ZPP.
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
Okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2013 in njegovih sprememb iz leta 2016 ni mogoče odpraviti (kar je s tožbenim predlogom zahtevala pritožnica) na podlagi pravnega sredstva, vloženega zoper odločbo, s katero je bilo to dovoljenje v letu 2021 spremenjeno.
dopuščena revizija - povračilo stroškov - organizator prireditve - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - časovna opredelitev posameznih dejanj - ugoditev reviziji
Iz upravičenja do delnega povračila stroškov po šesti alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT so izključeni stroški, ki nastajajo v času, ko je že znano, da zaradi sprejetih oblastvenih prepovedi ali omejitev izvedba ali udeležba na dogodku, načrtovanem na določen datum, ni mogoča. Gre za primere stroškov, ki nastanejo v obdobju, ko je predpis (Odlok) že prepovedal določene dogodke, zaradi česar ni več mogoče upravičiti niti (nadaljnjega) nastajanja stroškov v zvezi z njihovo organizacijo. Nepotrebni oziroma neupravičeni so torej tisti stroški, glede katerih je že v času njihovega nastanka jasno, da se nanašajo na prireditev, ki se ne bo uresničila.
V 6. alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT zapisano besedno zvezo „v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge“ je zato treba razumeti v povezavi s predmetom urejanja, torej s povračilom dela stroškov, ki so upravičeni. Ta besedna zveza se tako nanaša na izključitev povračila stroškov, ki niso upravičeni že zaradi časovnega obdobja, v katerem so nastali, čeprav so nastali na enega od načinov, ki so alternativno našteti v nadaljevanju (z organizacijo srečanja ali dogodka ali z oddajo vloge). To pa pomeni, da ne gre za alternativno določene izključitvene razloge, kot je to razlagalo Upravno sodišče, ko bi bila za zavrnitev vloge pomembna le čas najave dogodka ali čas oddaje vloge, temveč za podrobnejšo opredelitev časovno neupoštevnih stroškov, ki se v industriji srečanj in dogodkov lahko nanašajo tako na organizacijo srečanja kot na organizacijo dogodka ali na oddajo vloge.
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 37/1-4, 79, 79/1. ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/9-2, 20/12, 20/13, 20/14. ZVRS člen 21. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 3, 3-5, 30, 30/5, 30/6.
zavrženje tožbe - sklep Vlade RS - upravni akt - odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - ugoditev pritožbi
S Sklepom o določitvi deležev odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022, ki ga je sprejela toženka kot državni organ, v okviru svojih pristojnosti (21. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije), je odločeno o pritožničini materialnopravno določeni obveznosti in o njenem obsegu. Ta sklep torej posega v njen pravni položaj, hkrati pa je utemeljen na normi javnega prava, ki toženko pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu (na petem odstavku 30. člena Uredbe). Sporni sklep zato izpolnjuje tako formalne kot materialne kriterije za pojem upravnega akta iz 2. člena ZUS-1
Pritožba zoper stroškovne sklepe v upravnem sporu ni dovoljena.
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona (v konkretnem primeru na podlagi ZUS-1) pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.