mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - varna izvorna država - ekonomski razlog za vložitev prošnje - uveljavljanje socialnih razlogov
Dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem oziroma dostop do zdravstvenih storitev v izvorni državi za pritožnika slabši, kot v državi, v kateri prosi za zaščito, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, mora izvirati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca ne more ali noče zaščititi.
začasna uredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi - poseg v koristi nasprotne stranke - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - prepoved nadaljnje gradnje
Običajna raba objekta je za lastnika sosednjega zemljišča lahko težko popravljiva škoda (ali celo nepopravljiva škoda), če v postopku uveljavlja, da za dovolitev gradnje objekta pogoji niso izpolnjeni, tj., če objekta ni dovoljeno graditi.
To, da je Ustavno sodišče sklep o lokacijski preveritvi, na katerem temelji gradbeno dovoljenje, odpravilo zato, da je omogočilo odpravo škodljivih posledic, kaže na to, da javna korist z izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta.
Stranka z interesom prizadetosti svoje koristi ne more uveljavljati s sklicevanjem na svojo obveznost dokončati projekt.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 196. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 77, 84
carinska kontrola - plačilo carinske dajatve - solidarno (nerazdelno) plačilo - enotno sosporništvo - upravni spor
Nobena od strank ni utemeljevala, da bi bilo mogoče sprejeti za pritožnico drugačno odločitev kot za tožnico (npr. zaradi različnih materialnopravnih ugovorov, ki bi utemeljevali njuno različno obravnavo), v odločbi tožene stranke pa sta kot nosilki solidarne obveznosti navedeni obe - tožnica kot uvoznica/prejemnica blaga in pritožnica kot njena posredna zastopnica, ki je vložila deklaraciji, - je mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sta v tem primeru v razmerju enotnega sosporništva in je zato mogoče v upravnem sporu sprejeti le enotno odločitev za obe. Njuna obveznost glede na izrek upravne odločbe ustreza enemu carinskemu dolgu oziroma sta zavezani za plačilo iste obveznosti, zato se spor glede obstoja in/ali obsega te obveznosti zanju lahko reši le na enak način.
V procesnem smislu se to razmerje odraža v določbi 196. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. To v okoliščinah obravnavanega primera pomeni, da je vložitev tožbe, ki jo je vložila družba A., učinkovala tudi za pritožnico in da je slednja formalno imela položaj tožnice v upravnem sporu. Nadaljnja procesna posledica enotnega sosporništva pa je v tem, da je pritožnica deležna uspeha aktivne sospornice s tožbo.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa in v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
mednarodna zaščita - preganjanje prosilca v izvorni državi - resna škoda - informacije o stanju v izvorni državi - specifične in splošne informacije
Za priznanje mednarodne zaščite mora pritožnik izkazati preganjanje (27. člen ZMZ-1) ali resno škodo (28. člen ZMZ-1).
Informacije o izvorni državi se pridobijo in analizirajo le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, torej kadar je podan subjektivni element.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - subjekt preganjanja ali resne škode - nedržavni subjekt preganjanja
Tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, mora izhajati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca noče ali ne more zaščititi.
Pojem nedržavnih subjektov lahko zajema družinske člane, vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi.
V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
URS člen 22. 23, 23/1. ZTFI-1 člen 426, 426/2. Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 30. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
trg finančnih instrumentov - tržna manipulacija - prenehanje kršitve - predlog za predhodno odločanje SEU - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je podtočka (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe MAR res upoštevna tudi za nelikvidne (ali zelo slabo likvidne) vrednostne papirje, in to ob uporabi povsem enakih kriterijev kot v primeru likvidnih vrednostnih papirjev?
- Ali je zahteva ATVP po predložitvi izjave subjekta nadzora o prenehanju kršitev tržne manipulacije v bodoče v skladu z zakonom (ZTFI-1) in Ustavo?
- Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do tožnikovih predlogov za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?
ZRLI člen 50, 52, 52/4, 53b, 53b/3. ZVRK člen 1, 1/3, 3, 3/1, 3/2, 3/6, 4, 4/1, 17, 17/3. ZVS člen 2, 4, 4/1, 8. URS člen 3, 7, 39, 41, 42, 44, 90. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
referendum - zakonodajni referendum - ugotovitev izida glasovanja - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - javni zavod - verska skupnost - zdravniška organizacija - svoboda izražanja - ločitev države od verskih skupnosti - informiranje volivcev - pravica do informiranosti - poštenost referendumskega postopka - vpliv na referendumski izid
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid.
Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora.
Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji.
Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
zavarovalništvo - prisilna likvidacija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da Agencija za zavarovalni nadzor ob izvrševanju pristojnosti skupščine zavarovalnice niti v ZZavar-1 niti v ZGD-1 nima pooblastila za sprejem odločitve, da zavarovalnica v prisilni likvidaciji deluje dalje?
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da bi morala imeti Agencija za vsebinsko presojo pogojev za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izrecno zakonsko pooblastilo?
ZOsn člen 34, 34/1, 69, 69/5, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
ponavljanje razreda - šolsko leto - temporarna odločba - izpodbojna tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, se lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. 9. do 31. 8. (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. 8. šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. 6. 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. 9. 2023 do 31. 8. 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. 12. 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju izpodbojne tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper sklep - pritožba v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - nedovoljena pritožba
Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1
zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - tek roka
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.