Zadolžnica - obveznica, ki ni izdana v obliki in pod pogoji, določenimi v zakonu o vrednostnih papirjih, ne predstavlja vrednostnega papirja, ki je pravna podlaga za zmanjšanje osnove za dohodnino po 1. tč. 7. člena zakona o dohodnini.
carinski zavezanec - sprememba podatkov iz deklaracije, ki ne ustrezajo podatkom iz deklaraciji priloženih listin
Zahtevek stranke za popravo carinskega zavezanca v uvozni carinski deklaraciji pomeni vpis drugega carinskega zavezanca, kar dejansko pomeni izjavo volje, ne pa popravo pomote, ki jo ima v mislih 219. člen ZUP.
vrnitev premoženja - nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg pooblastila
V 1. odstavku 421. člena ZKP so naštete osebe, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Med temi osebami je sicer naveden tudi zagovornik, vendar to ne pomeni, da je zagovornik po uradni dolžnosti vedno upravičen vložiti omenjeno izredno pravno sredstvo. Po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP se namreč obdolžencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti "za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe, če pa je, mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let - tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi". Trajanje obrambe zagovornika po uradni dolžnosti je torej omejeno do pravnomočnosti sodbe, razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena najtežja prostostna kazen.
ZUP člen 135, 209, 209/2.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 50. ZTuj člen 19.
obrazložitev - dolžnost preživljanja zakonca - sredstva za preživljanje
Odločbo tožene stranke je sodišče odpravilo zaradi kršitve 209. člena in 135. člena ZUP, ker v obrazložitvi ne vsebuje razlogov, zakaj po tožnici zatrjevanega dejstva, da živi v izvenzakonski skupnosti z osebo, ki ji zagotavlja preživljanje, ni štela za dokaz, da ji je na ta način zagotovljeno preživljanje, kar je sicer eden od pogojev za izdajo dovoljenja za status prebivanja tujca v RS v smislu 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj. Tožena stranka pa tudi ni ugotavljala obstoja dalj časa trajajoče življenjske skupnosti tožnice z njenim partnerjem.
sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pogojev za sodno varstvo, ker je stvarno nepristojno za reševanje zadeve. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.
Sodišče je revizijo tožnika zavrglo kot nedovoljeno, saj 73. člen ZDSS ne določa, da je v takih sporih dovoljena revizija.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti -prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo. Pritožbeno sodišče je na pritožbo toženca izpodbijano odločbo spremenilo in je zavrnilo tožnikov zahtevek.
V reviziji je tožnik poleg ostalega navajal tudi, da pojem večje škode v pravilniku ni opredeljen, zato ni bilo podlage za izrek prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav ta pojem ni opredeljen, je hujša kršitev delovnih obveznosti že povzročitev primanjkljaja, ki je večja od 10 % povprečnega OD v podjetju v času kršitve, zato so disciplinski organi utemeljeno šteli, da je nastala večja škoda. Primanjkljaj je znašal približno dva osebna dohodka v RS, zato jo je mogoče vrednotiti kot večjo škodo tudi po splošnih kriterijih.
sodni postopek - dovoljenost revizije - vložitev revizije po poteku 30 dnevnega roka
Revizijo, vloženo po odvetniku, po preteku 30-dnevnega roka pri nepristojnem sodišču je šteti za prepozno, saj njene vložitve na vrhovno sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti pooblaščenca, ki je prava vešč. Zato zanj ugodnosti iz 7. odst. 113. čl. ZPP ni mogoče uporabiti. Tako tudi ni podan opravičljiv razlog za zamudo tridesetdnevnega roka.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker revident pred 31.5.1992, saj je bil takrat še uživalec invalidske pokojnine, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, sploh ni mogel pridobiti pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ker pač na drugem ustreznem delu ni delal, mu tudi ni bilo mogoče priznati pravic, niti voditi postopka, po določilih zakona, veljavnega pred 1.4.1992. Šele, ko je 1.6.1992 pričel opravljati drugo ustrezno delo, je bilo mogoče ugotavljati, da prejema na njem manjšo plačo, kot bi jo prejemal, če bi še naprej opravljal svoje delo. In šele takrat je bilo mogoče pričeti postopek, za izračun sicer že priznane pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Zato mu je bilo nadomestilo pravilno odmerjeno v skladu z določbami 134. do 137. člena ZPIZ, veljavnega od 1.4.1992 dalje.
disciplinski postopek - disciplinska komisija -opravičilo za izostanek z disciplinske obravnave
Če delavec disciplinsko komisijo le obvesti, da ga ne bo na disciplinsko obravnavo, to ne pomeni, da je izostanek opravičen.
Izostanek je opravičen, če disciplinska komisija razlog za izostanek sprejme kot opravičljiv. Disciplinska komisija odloči ali izostanek opraviči ali ne. Ta njena odločitev pa je lahko predmet sodne presoje.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Vojaški zavarovanci so prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali v poseben sklad in samo ta bi jim bil dolžan zagotoviti pravice pokrite s prispevki. Prevzem obveznosti nekoga drugega pa prevzemnik obveznosti lahko omeji s posebnimi pogoji, kot je to storjeno z odlokom, ki je bil uporabljen pri odločanju.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/2-1.
akontacija vojaške pokojnine - teritorialna veljavnost odloka o izplačevanju vojaških pokojnin
Pogoji, predpisani v odloku, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje pravice do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine, pomenijo pričakovana ravnanja vojaških oseb, da bi prestopili v Teritorialno obrambo Republike Slovenije ali kako drugače zapustili oziroma izstopili iz JA (tudi na enega izmed statusnih načinov) ne glede na to, ali so se nahajale njene vojaške enote na ozemlju Republike Slovenije ali izven nje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Pavšalne navedbe tožene stranke o obstoju političnih pritiskov in okoliščin, ki niso konkretizirane (časovno, vsebinsko, osebno), ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu omenjene zakonske določbe. Ker tožena stranka odklonitvenih razlogov, ki bi ji vzbujali dvom v nepristranost sodnikov delovnega sodišča ni navedla, svojih trditev o verjetnosti nepristranskega sojenja - kot predpostavke zakonitosti - pa ni utemeljevala z navajanjem dejstev in okoliščin, ki bi lahko predstavljale tehten razlog po omenjenem določilu ZPP, je revizijsko sodišče njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.
pristojnost - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Tožnik je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navajal, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi ne zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedel.
Sodišče predlogu ni ugodilo, ker za določitev drugega stvarnega sodišča ni bilo zakonitih razlogov. Stranki sta iz Celja in se postopek ne bi laže opravil pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, pa tudi drugih tehtnih razlogov za ugoditev predlogu ni, saj se drugo stvarno pristojno sodišče določi iz razlogov smotrnosti, ki pa niso navedeni.
plače in drugi prejemki - nadomestilo plače med odpovednim rokom in odpravnina
Če delavcu delovno razmerje preneha iz razlogov 36. e člena ZDR, mu je delodajalec po 36. f členu dolžan med odpovednim rokom zagotavljati nadomestilo plače, in mu izplačati odpravnino.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik v času odločanja ni bil niti državljan Republike Slovenije, v njej ni imel dovoljenja za stalno prebivanje in po 18.7.1991 do upokojitve ni bil na razpolago, tudi revizijsko sodišče, ob upoštevanju dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi sklepa, da je bila zavrnitev njegovega zahtevka materialnopravno pravilna in da zato ni utemeljena revizijska trditev, da je bilo v izpodbijani odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja na podlagi izjave
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov toženca, zavrnilo pa je tožnikov zahtevek na vzpostavitev delovnega razmerja, ker je ugotovilo, da mu je prenehalo delovno razmerje na podlagi izjave, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijo tožnika je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Tožniku je prenehalo delovno razmerje z dnem podane izjave. Tega dne se je razdolžil in je tudi s pristankom toženca dvignil delovno knjižico. Disciplinski postopek je postal sicer dokončen preden je dobil tožnik sklep, da mu preneha delovno razmerje na podlagi izjave, vendar je ta sklep deklarativne narave in ne vpliva na prenehanje delovnega razmerja.