ZUP člen 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4, 12.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - mentor - obrazložitev odločbe
V postopku za napredovanje v naziv po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu je "predlog ravnatelja", ki nima podlage v zakonu, enak dokazni vrednosti kot ostali dokazi, zbrani v tem postopku.
zamenjava stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Ob upoštevanju v postopku zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki naj bi vse obstajale že pred uveljavitvijo SZ in ki bi lahko tudi bile pravnoodločilne ( tožnikova pobuda za zamenjavo stanovanja na V. 3 za dve manjši, vsaj delno že realizirana zamenjava stanovanj z dodelitvijo stanovanja v S. ulici tožnikovi razvezani ženi, tožnikova zahteva za odkup stanovanja na Z. s priloženo odločbo o dodelitvi tega stanovanja itd. ), je potrebno po presoji revizijskega sodišča v tej pravdni zadevi uporabiti določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju ZSR, ki niso izključevale možnosti prenehanja stanovanjskega razmerja na podlagi sporazuma, ki sta ga lahko sklenila imetnik stanovanjske pravice (v obravnavanem primeru tožnik) in stanodajalec (v obravnavanem primeru prvotožena stranka).
pridobitev z naturalizacijo - obsojen na zaporno kazen
Pogoja iz 6. točke 5. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu ne izpolnjuje oseba na pogojnem odpustu, ker sprejem v državljanstvo z naturalizacijo ni pravica, ki bi bila zagotovljena z ustavo in zakonom.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Materialnopravni okvir odločanja zarisuje predvsem 117. člen stanovanjskega zakona z nekaterimi sledečimi določbami. Pravico do odkupa stanovanj so imeli (z nekaterimi izjemami) le imetniki stanovanjske pravice, ki so to pravico imeli na dan uveljavitve stanovanjskega zakona (prvi odstavek 117. člena). Ta pravica (uporabnikov stanovanja bodisi kot imetnikov stanovanjske pravice ali pa najemnikov v takih stanovanjih) ni smela prenehati do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma niso smeli biti podani pogoji za prenehanje stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (drugi odstavek 128. člena SZ). Čim je tako razmerje prenehalo, jim lastnik ni bil dolžan prodati stanovanja. Prejšnji imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki so lahko v takih primerih pridobili le nekatere druge pravice kot na primer pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovanja (po prvem odstavku 126. člena SZ) oziroma le do njene razlike, če so se preselili v manjše stanovanje na podlagi zamenjave (drugi odstavek 126. člena SZ), kolikor niso bile podane ovire po 148. členu SZ. Navedeni materialnopravni okvir odločanja, ki ga daje stanovanjski zakon, tako potrjuje pravilnost odločitve sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo tudi podrejen tožnikov tožbeni zahtevek. Za navedeno odločitev je bila tako odločilna okolnost, da tožnik ni bil več imetnik stanovanjske pravice ali pa najemnik stanovanja, za katerega je zahteval sklenitev kupoprodajne pogodbe po določilih 117. in naslednjih členov stanovanjskega zakona.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega - prekoračen silobran - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Silobran sicer v zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni definiran. Toda kot razlog za razbremenitev odškodninske odgovornosti je prevzet iz kazenskega prava, ki definira silobran kot tisto obrambo, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Silobran pa je prekoračen, če obstaja nesorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe oziroma nesorazmerje med napadeno in branjeno dobrino. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, kako so potekali dogodki tik pred tožnikovo poškodbo. Pravilnosti teh dejanskih ugotovitev revizijsko sodišče ne more preizkušati, ker te predstavljajo dejansko stanje (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik napadel toženca in da se je toženec pred njim le branil, da pa je pri tem tožnika zagrabil in vrgel na tla in tako uporabil močnejšo silo kot pa je bila v tistem trenutku potrebna, je toženec silobran prekoračil.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska so sestavni del zavarovalne pogodbe. Stranki pogodbe se lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji. Drugačen dogovor pa mora izhajati iz zavarovalne police.
Voljo zavarovalnice izražajo splošni pogoji. Pogodbo, ki bi se odmikala od njih, lahko sklene njen pooblaščenec samo na podlagi posebnega pooblastila. Brez tega pridejo v poštev določbe 87. člena ZOR.
V kolikor zavarovatelj meni, da sta se s pooblaščencem zavarovalnice glede vseh primerov, ki jih je želel zavarovati, sporazumela, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR). Ta pa ne daje zahtevka za plačilo zavarovalnine.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost, ki mora biti za dovoljenost revizije presežena, določa zakon ( 2. odstavek 382. člena ZPP). Ob vložitvi tožbe ( 10.12.1993 ) je znašala ta vrednost 80.000 SIT ( 9.člen zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur.l. RS, št. 55/92 - v nadaljevanju zakon o valorizaciji ). V obravnavanem primeru nobeden od treh proti toženi stranki uveljavljenih zahtevkov ( zahtevek na plačilo zneska 80.000 SIT, zahtevek na plačilo zneska 20.000 SIT in zahtevek na plačilo zneska 14.000 SIT ) ne presega zneska iz 2. odstavka 382.člena ZPP v zvezi z 9. členom zakona o valorizaciji. Zato revizija tožene stranke ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
temeljna načela - uporaba jezika v postopku - pripor - odreditev pripora
Po določbi 3. odstavka 9. člena ZKP mora sodišče obdolžencu, ki je v priporu, vročiti tudi prevod sklepa o priporu v jeziku, ki ga uporablja v postopku. Zakon sicer ne določa izrecno, da bi moral biti prevod sklepa vročen hkrati s samim sklepom, v sodni praksi pa je bilo takšno stališče sprejeto že pri uporabi podobne določbe v zakonu o kazenskem postopku iz leta 1977. Vrhovno sodišče meni, da - kljub določenim problemom s prevajanjem v nekatere tuje jezike - ni razlogov za drugačno razlago sedaj veljavne citirane zakonske določbe. Toda, če sodišče ne vroči priprti osebi sklepa o odreditvi pripora skupaj s pisnim prevodom tega sklepa, to še ne pomeni, da je ta oseba v priporu brez pisne odločbe o priporu (2. in 3. odstavek 202. člena ZKP in 2. odstavek 20. člena ustave) in da ji je bila prostost nezakonito odvzeta. Namen vročitve pisnega prevoda sklepa o odreditvi pripora je, da se priprti osebi dejansko omogoči uveljavljanje njene ustavne in zakonske pravice do pravnega sredstva. Zato kasnejša vročitev prevoda sklepa o odreditvi pripora ne more imeti za priprtega nobenih škodljivih posledic glede uveljavljanja pravnega sredstva. V takem primeru začne teči priprti osebi rok za pritožbo iz 4. odstavka 202. člena ZKP od vročitve prevoda sklepa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20315
ZKP 1994 člen 420, 420/2.KZ člen 302, 302/4.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - opravljanje nalog javne varnosti
1) Zagovornik obsojenca s tem, ko v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da ni ugotovljeno oziroma obsojencu dokazano, da si je hotel protipravno prilastiti znesek, ki bi presegal polovico uradno objavljene povprečne mesečne plače, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
2) Dejanje policista A.T., ki je obsojenca hotel legitimirati, ko je opazil, da je obsojenec vzel iz ženske torbice denarnico, je nedvomno opravljanje nalog javne varnosti.
pravica do obrambe - zavrnitev predlaganih dokazov
Neizvedba vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, namreč še ne pomeni kršitve pravice obrambe, če gre za dokaz, ki po oceni sodišča ne bi mogel pripeljati do drugačnega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da je tožnica višja strokovna sodelavka pri sodišču, ki naj bi obravnavalo to pravdno zadevo, predstavlja tehten razlog, da se za obravnavanje določi drugo stvarno pristojno sodišče.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Poudarjena razvedrilna dejavnosti enega od zakoncev, zaradi katerih povečana skrb za ohranjanje skupnega premoženja in gospodinjstvo preide na drugega zakonca, zmanjšuje delež prvega zakonca na skupnem premoženju.
Brezcarinski uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se opravlja med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Izpolnjen mora biti pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - povrnitev bodoče škode
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) določa, da gre oškodovancu pravična denarna odškodnina za pretrpljene in seveda tudi bodoče (203. člen ZOR) duševne bolečine zaradi skaženosti. Iz te zakonske določbe izhaja, da morata biti podana kumulativno dva elementa dejanskega stanja, da bi bilo mogoče prisoditi odškodnino. To sta objektivni in subjektivni element. Prvi je v spremenjeni oškodovančevi zunanjosti, gibih, uporabi ortopedskih in drugih pripomočkov ipd. Drugi je v tem, da skaženost vpliva na oškodovančevo duševno ravnotežje oziroma duševno počutje sploh, to oboje pa se kaže v duševnih bolečinah. Skaženost sama zase torej še ni podlaga za povračilo pravno priznane negmotne škode. Podane morajo biti še psihične bolečine oškodovanca, ki jih trpi zaradi skaženosti. Ali drugače povedano, če sodišče ugotovi, da oškodovanec ne trpi duševnih bolečin, odškodnine iz tega naslova ne prisodi, dasiravno je skaženost podana.
Zakon možnosti za sodno uveljavljanje zvišanja preživnine ne omejuje na izjemne primere spremenjenih razmer, kot trdi revident. Seveda je mogoče zagovarjati stališče, da sleherna tudi majhna sprememba razmer ne more biti podlaga za sodno zvišanje preživnine, saj bi sicer to pomenilo nesmotrno ravnanje, ker se razmere nenehno spreminjajo, preživnine pa tudi ni mogoče z lekarniško natančnostjo določati, in to za vsak mesec sproti.
Zakon določa, da se s sodno odločbo ali z dogovorom določena preživnina usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v naši državi (prvi in drugi odstavek 132. člena ZZZDR), kar pomeni, da takšne valorizacije krijejo povečane ali znižane življenjske stroške, do katerih prihaja zaradi podražitev ali pocenitev cen izdatkov za preživljanje, in zaradi splošnega zvišanja ali znižanja plač. Ne krijejo pa te valorizacije zviševanja življenjskih stroškov zaradi odraščanja preživninskega upravičenca, zaradi njegovega šolanja ipd.
denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - vračanje nepremičnin osebam, ki niso jugoslovanski državljani - nemožnost vračanja
Oseba, ki ob podržavljenju ni bila jugoslovanski državljan in ni živela na ozemlju Republike Slovenije, niti ji ni bilo priznano jugoslovansko državljanstvo po 15.9.1947, ne izpolnjuje pogoja iz 1. odst. 9. člena in 10. člena ZDen in ni denacionalizacijski upravičenec. Zato tudi ni upravičena do odškodnine.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bilo skupno trajanje posesti na spornem delu zemljišča, ki so jo imeli tožnikovi predniki in tožnik sam, tako dolgo (od leta 1957), da so z dvajsetletno dobroverno posestjo, s priposestvovanjem pridobili lastninsko pravico na spornem delu zemljišča že tožnikovi predniki. Dvajsetletni priposestvovalni rok, ki je določen v ZTLR (4. odstavek 28. člena) je obstajal že pred uveljavitvijo navedenega zakona (načelno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča št. 3/60 z dne 4.4.1960 v zvezi s pravili občega državljanskega zakonika). Ali je tožnikova posest in posest njegovih pravnih prednikov temeljila na veljavnem pravnem naslovu (zatrjevani pogodbi o delitvi parcele) oziroma, da je bil ta podlaga pridobitvi vtoževane lastninske pravice na spornem zemljišču, tako niti ni bilo potrebno ugotavljati.
Priposestvovanje je zakonsko določen način pridobitve lastninske pravice. S tem pravnim institutom prizna kot pravno veljavno to, kar je dejansko obstajalo zakonsko določeno dobo.
Pogoji, po katerih lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice odkupi stanovanje, so v stanovanjskem zakonu določeni v poglavju, ki se nanaša na privatizacijo stanovanj. Po 2.odst. 128.čl. lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je mogoče prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po zakonu o stanovanjskih razmerjih (ZSR - Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). V zvezi z lastnim praznim stanovanjem ali stanovanjsko hišo je prišel v poštev odpovedni razlog po 60.čl. ZSR, ki je moral obstajati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona.
Ni mogoče šteti, da predstavlja prehodna določba 2.odst. 148.čl. samostojen razlog za zavrnitev prodaje stanovanja ne glede na določbe o privatizaciji stanovanj, kamor prodaja stanovanj spada.
zamudne obresti - obrestne obresti (procesne obresti) - obresti od vnaprej plačane kupnine - garantirana cena
Vtoževani znesek - obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu - predstavlja obračunane obresti, od katerih lahko tečejo zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.