posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - tuja valuta
Revizija je delno utemeljena le v delu, ki se nanaša na odločitev o obrestni meri zamudnih obresti. V tem primeru so pogodbeniki dogovorili za posojilo v tuji valuti (DEM) 12 % obrestno mero. Sodna praksa je v podobnih primerih že zavzela stališče, da se za obveznosti, izražene v tuji valuti, ne uporablja zakon o obrestni meri zamudnih obresti, da gre za pravno praznino in da se ta zapolni z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (po tretjem odstavku 399. člena ZOR). Po takem stališču se lahko v razmerjih med posamezniki, kadar je predmet posojila v tuji valuti, prizna taka obrestna mera, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled za določeno valuto. To so bile hkrati najvišje dovoljene obresti (prvi odstavek 399. člena ZOR), ki so veljale tudi v primerih, če so pogodbeniki dogovorili večje obresti od dovoljenih (četrti odstavek 399. člena ZOR). Določbi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR pa sta kogentne narave.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pogoji - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Utemeljen je zaključek, da tožnica ni dokazala dobroverne posesti, ki bi pripeljala do pridobitve lastninske pravice na parc. štev. 1221/3 k.o. I. na podlagi priposestvovanja po četrtem odstavku 28. člena ZTLR. Še manj pa je tožnica izpolnjevala pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na navedeni nepremičnini po pravilu paragrafa 1460 ODZ (ki glede na čas izvajanja posesti predstavlja pravno relevantno podlago). Prav tako je utemeljen zaključek, da sta bila toženca glede na vse ugotovljene okolnosti tako ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe 17.3.1989 kot ob njenem vpisu v zemljiško knjigo v dobri veri o lastništvu prodajalke in o točnosti zemljiškoknjižnih podatkov. Tožničin tožbeni zahtevek zoper toženca zato ni utemeljen niti glede na pravilo paragrafa 1500 ODZ, ki je določal, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme iti v škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana.
časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
S tem, ko je prvostopno sodišče na podlagi 3. odst. 3. čl. KZ za soobsojenega Ž. uporabilo zakon, ki je milejši za storilca in dejanje pravno opredelilo po 1. odst. 250. čl. KZ in pri tem v nasprotju z obtožbo še ocenilo, da gre za neprimeren poskus in ne za dokončano dejanje, sodišče ni kršilo 1. odstavka navedenega člena v škodo obsojenca, saj bi ga, v kolikor bi uporabilo zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, moralo obsoditi za hujše dejanje.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
Čeprav zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razloge iz I. odstavka 420. člena ZKP, pa iz obrazložitve zahteve izhaja, da uveljavlja le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V tožbi, ki je bila vložena dne 4.7.1995, je tožeča stranka vrednost spornega predmeta opredelila z zneskom 30.000 SIT. Ker navedeni znesek ne presega zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP (80.000 SIT), revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
ZOR člen 280, 281, 282, 283, 284, 285.ZD člen 25, 117, 119.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odgovornost za dolgove - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe
Po ugotovitvah nižjih sodišč je pok. L. R. dne 15.8.1989 sklenil s toženima strankama pogodbo o dosmrtnem preživljanju (117. čl. in nasl. ZD), ki je bila v celoti odplačna (ugotovitev sodišča prve stopnje na 7. str. razlogov sodbe). Tožniku, ki ne sodi v krog nujnih dedičev pok. L. R. (25.člen ZD), sta zato sodišči druge in prve stopnje s sklicevanjem na določbo 119. člena ZD le pojasnili, da toženca kot preživljalca, po smrti L. R. kot preživljanca, nista odgovorna za njegove dolgove.
S podrejenim tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka terjatev, ki jo je imela do pok. L. R. Zaradi določbe 119. člena ZD te terjatve ne more uveljaviti proti toženima strankama. Lahko pa bi tožeča stranka, tako kot sta materialnopravno pravilno odločili tudi sodišči prve in druge stopnje, izpodbijala dne 15.8.1989 sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju iz razloga, ker je pok. L. R. kot dolžnik, s sklenitvijo te pogodbe oškodoval tožečo stranko kot upnika (280. člen ZOR). Ker je bila pogodba, ki je bila sklenjena dne 15.8.1989, po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP), v celoti odplačen pravni posel, bi morala tožeča stranka vložiti izpodbojno tožbo v roku enega leta (1. odstavek 285. člena ZOR), ki je začel teči z dnem, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (2. odstavek 285. člena ZOR).
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - sankcije za pravne napake - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - prodaja ukradenega avtomobila
Člen 510 ZOR uzakonja za pravne napake mimo odškodninske še dve možni sankciji: razdrtje pogodbe po sili zakona s posledicami iz 132. člena ZOR, kadar napaka ni odpravljena in je stvar kupcu odvzeta; ali po izbiri kupca razdrtje pogodbe ali pa sorazmerno znižanje kupnine, kadar je kupčeva pravica na stvari le zmanjšana ali omejena. Revident utemeljeno opozarja, da zaseg avtomobila ne pomeni tudi dokončnega odvzema ter da je med obema pojmoma vsebinska razlika. Gotovo pa je, da je možno razdrtje pogodbe po sili zakona le pri popolni evikciji. Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna tudi od tega ali je tožnik obvestil toženca o sporu (509. člen ZOR) oziroma od tega, da je toženec imel na razpolago sredstva, s katerimi bi dosegel zavrnitev zahtevka tretjega (ker naj bi lastninsko pravico na avtomobilu že priposestvoval po prvem odstavku 28. člena ZTLR).
časovna veljava kazenskega zakona - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja
Dejstvo, da je obsojenec ta dejanja storil kot direktor podjetja P. iz D., katerega ustanovitelj je bil, oziroma kot lastnik trgovine F., še ne pomeni, da je očitana mu dejanja storil kot "pravna oseba" in da torej njegovo dejanja v času storitve niso bila kazniva dejanja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 123, 147, 147/1, 147/2. ZSR člen 60.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila ob uveljavitvi stanovanjskega zakona na spornem stanovanju imetnica stanovanjske pravice tožnikova mati A. Š., ki je dala pisno privolitev, da stanovanje kupi tožnik.
S samo sklenitvijo najemne pogodbe se pravici do nakupa ni odpovedala. Zato je tudi še po sklenitvi najemne pogodbe lahko veljavno privolila, da stanovanje kupi tožnik kot njen ožji družinski član. Ker se omejitve za uveljavljanje pravice do nakupa po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakon nanašajo le na imetnika stanovanjske pravice (odločilen je njegov položaj ob uveljavitvi stanovanjskega zakona), okoliščina, da je tožnikova žena kupila stanovanje, ni ovira, da bi tožnik kupil stanovanje, katerega imetnica je njegova mati.
Splošna pravila obligacijskega prava se po določbi 1. odstavka 6. člena zakona o denacionalizaciji uporabljajo tudi glede pogodb, ki so s sodno odločbo razglašene za nične na podlagi 7. člena zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, saj zakon o denacionalizaciji glede pravnih posledic ničnosti pogodb nima nikakršne posebne določbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 354/2-13, 370, 373, 373-4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - lovska škoda
Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje pomeni kršitev določila 4. točke 373. člena ZPP.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. Stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tožniku že njegov pravni položaj imetnika pravice do začasne uporabe stanovanja ne daje pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ. Da tožnik nikoli ni postal imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, temveč mu je bilo stanovanje dodeljeno le v začasno uporabo, je iz odločbe tožene stranke z dne 10.10.1986 in pogodbe z istega dne, ki sta jo sklenili pravdni stranki, jasno razvidno. Tako v odločbi kot tudi v pogodbi je navedena podlaga dodelitve spornega stanovanja tožniku (2. odstavek 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih), ki je v času dodelitve pri toženi stranki opravljal dela in naloge samostojnega finančnega knjigovodje in poudarjena začasnost njegove dodelitve, saj je prenehanje pravice do začasne uporabe vezano tudi na prenehanje opravljanja tožnikovega dela pri toženi stranki.
upravičenec - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Obstoj sile ob sklepanju pravnega posla v pogojih 5. člena ZDen je tudi dejansko vprašanje.
Premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, se po izrečni določbi 8. tč. 1. odst. 3. čl. ZDen ne vrača.
Za pridobitev maloobmejne prepustnice sta potrebna dva pogoja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije ali Republike Italije in stalno prebivališče na območju, določenem v sporazumu med SFRJ in Italijo o ureditvi osebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prevoza med obmejnimi območji (Ur.l. SFRJ, MP št. 10/86 - Videmski sporazum), in v aktu o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Ur.l. RS - MP št. 11-60/92), po katerem je Slovenija pravna naslednica.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tako stališče je posledica (pravilne) širše opredelitve pravnega inštituta službenega stanovanja, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.