mirovanje postopka - drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje - zamuda pri pristopu na narok
Sprejemljivo je stališče sodišča druge stopnje, da je pooblaščenec tožeče stranke, upoštevajoč zaporedje procesnih dejanj na glavni obravnavi, na narok zamudil tako malo časa, da sodišče prve stopnje toženke, ki je pravni laik, ni utegnilo opozoriti na procesno pravico iz četrtega odstavka 209. člena ZPP.
ZDen člen 38, 44, 44/5, 51, 51/2, 69, 69/1, 85, 85/1.ZUP člen 31.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - poravnava po ZDen - nadomestna nepremičnina - določanje vrednosti nepremičnin
Ob nesporni ugotovitvi, da je premoženje podržavljenega podjetja prešlo v premoženje pravnega prednika tožeče stranke, ki je z denacionalizacijskim upravičencem oziroma z njegovimi pravnimi nasledniki v postopku lastninskega preoblikovanja sklenila sporazum zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka, se tožeča stranka ne more izogniti pasivni legitimaciji v postopku denacionalizacije.
Letni razpored dela sodnikov je akt sodne uprave. Sodniku, ki je bil z razporedom dela sodnikov razporejen na drug oddelek sodišča, ni kršena nobena pravica, saj Zakon o sodiščih v nobeni določbi, tudi ne v določbi 2. odstavka 36. člena, ne zagotavlja sodniku pravice, da sodniško funkcijo opravlja na določenem oddelku.
ZNNZ člen 39, 39/1, 40.ZDen člen 3, 3/9.ZUS-1 člen 75, 75/1-3.
denacionalizacija - dejanski odvzem iz posesti - pogodbeno razpolaganje s pravico uporabe
Če je stranka prostovoljno s pogodbo prenesla pravico uporabe na drugega uporabnika, ne gre za prisilni odvzem iz posesti in ni podlage za denacionalizacijo.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.
upoštevanje ob podržavljenju dane odškodnine - vračilo odškodnine - vrnitev v naravi
Ker je ugotovil, da je ob podržavljenju določena odškodnina znašala 358,84% vrednosti podržavljenega zemljišča, jo je prvostopni upravni organ pravilno upošteval in glede na izrecno tožnikovo izjavo na glavni obravnavi z dne 2.11.1994, da navedene odškodnine ni pripravljen vrniti, nato tudi pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za vrnitev predmetnega zemljišča v naravi.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 108, 367, 367/2, 377, 498.URS člen 153.
dovoljenost revizije - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - sprememba zakona - sprejem novega ZPP
Tožeča stranka nima prav, ko meni, da bi bilo treba za presojo dovoljenosti revizije uporabiti procesni zakon, ki je veljal v času vložitve tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je položaj, v katerem tožeča stranka ne navede vrednosti spornega predmeta, enak položaju, v katerem vrednost spornega predmeta opredeli z zneskom, ki ne dosega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
ZDen člen 9, 9/3, 11, 12, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - prejšnji lastnik hrvaški državljan - vstop dedičev po 12. členu ZDen - prekinitev upravnega spora
Če je bil prejšnji lastnik podržavljenega premoženja hrvaški državljan, bi bilo v nasprotju z namenom določbe 3. odstavka 9. člena ZDen, da bi namesto njega lahko na podlagi 12. člena ZDen kot upravičenci vstopili njegovi dediči 1. dednega reda, četudi so bili ves čas slovenski državljani.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - začasno zadržanje izvršilnega naslova - vsebinska povezava med izvršilnima naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe lahko dovoli izvršitev samo tistih obveznosti, ki so naložene z izvršljivo odločbo, zato med obema upravnima aktoma - izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe obstoja vsebinska povezava.
Ni mogoče sklepati na precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku in med zapisniki (protispisnost), če so posamezni dokazi glede odločilnih dejstev po vsebini različni. Takšna situacija sodišču nalaga le njihovo presojo.
Ogrožanje varnosti ni nujno predhodna faza kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Obsojenčeva predhodna in kasnejša grožnja, da bo oškodovanca ubil, ni zajeta v (kasnejši) hudi telesni poškodbi.
CZ (1976) člen 56, 56/1. CZ (1995) člen 129. ZUP (1986) člen 224.ZUS-1 člen 64, 83, 86.
carine - zastaranje pravice do izterjave carine
Ker CZ (1976) ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določilo takrat veljavnega ZUP (1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo šele z njeno dokončnostjo.
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena praviloma spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena, vendar lahko v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 (prej 16. člen ZUS) primerno uporablja v postopku upravnega spora, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s 14. točko 339. člena ZPP).
ZUS-1 - nova odločba tožene stranke - ustavitev postopka - vročilnica
Po izdaji nove odločbe je bil tožnik pozvan v skladu z 39. členom ZUS-1, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Prejem poziva dokazuje podpisana vročilnica, ki je po svoji vsebini javna listina.
denacionalizacija - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnin - rok za vložitev zahtevka
Če zahtevek za odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnin ni bil postavljen že v zahtevi za denacionalizacijo niti v enoletnem roku po Zden-B (v času od 7.11.1998 do 7.11.1999), temveč kasneje, je tak zahtevek vložen prepozno.