ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
vojak - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - razporeditev na ustrezno delo - plačilo razlike plače
Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.
stimulativni del plače - dobiček družbe - sredstva dolgoročne rezervacije
Pojma bruto dobička oziroma dobička ni mogoče razlagati tako, da bi med ta dobiček šteli tudi sredstva dolgoročne rezervacije. Takšna razlaga bi odstopala od istega pojma v tedaj veljavnih računovodskih standardih in računovodskih izkazih ter od zakonske opredelitve.
ZZVZZ člen 29, 31, 81, 82.ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije - bistvena kršitev določb postopka - preizkus pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi natančno obrazložilo, zakaj je v določenem obdobju lahko ugotovilo bolniški stalež kot posledico poškodbe pri delu oziroma bolezni, prav tako pa je povedalo, da so medicinski izvidi objektivizirani in zadostna podlaga za odločitev. Revizija zato neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča do pritožbenih navedb v zvezi z razlogom za nastanek bolniškega staleža in glede "mnenj komisije".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS23768
ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 371/1-6, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 424, 424/2. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 2/1 , 3, 3/1, 3/1-3, 3/1-4, 13, 14. Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS člen 60, 61, 62, 63, 64, 217, 243, 293, 463.. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski vojski člen 32.
sojenje v navzočnosti obtoženca - pogoji za sojenje v odsotnosti - pravice obrambe - stvarna pristojnost - pristojnost vojaškega sodišča - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - enakopravnost strank v postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - preiskava - beneficium cohaesionis - prepoved retroaktivnosti - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
S pravico do sojenja v navzočnosti je obtožencu dana možnost, da je vsaj enkrat v postopku zaslišan in da se izjavi o dejanjih, ki so mu očitana, zato bi sodišče glede na že takrat (leta 1946) veljavne standarde pravnih redov civiliziranih držav, še preden bi lahko ugotovilo, da ima podlago za sojenje v obdolženčevi odsotnosti, moralo izvesti poizvedbe o njegovem prebivališču in mu poskusiti vročiti vabilo za glavno obravnavo in tudi obtožnico.
Sklep, s katerim je bilo odločeno o prenosu stvarne pristojnosti, bi moral vsebovati izrecno in določno navedbo obsojenca ter tistih konkretnih dejstev, ki so po presoji vojaškega sodišča najvišje stopnje narekovala, da obsojencu kot civilni osebi sodi vojaško in ne civilno sodišče.
Omejevanje pravice obrambe in ob tem sojenje v obsojenčevi odsotnosti ter izvajanje zgolj obremenilnih dokazov, ne da bi bili izvedeni in ocenjeni razbremenilni dokazi, vsekakor pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost obsojencu izrečene sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23850
ZKP člen 269, 269/1-3, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 122, 124.URS člen 22, 29, 29/1-3.EKČP člen 6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - izvedenstvo - zaslišanje priče - obtožnica - sestavine obtožnice - seznanitev z obtožbo - veljavnost kazenskega zakona - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - identiteta norme
Državni tožilec v obtožnici ni dolžan navajati besedila členov kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ampak le zakonsko označbo kaznivega dejanja z navedbo določb kazenskega zakona. Sodišče preizkusi izpolnitev pogoja za uporabo domačega prava le ob uvedbi postopka, in če je podana identiteta norm, morebitne kasnejše spremembe tujega prava ne vplivajo na obstoj pogoja.
Pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji po 6. členu EKČP ne pomeni enakega števila prič obtožbe in obrambe v postopku, temveč, da se sodišče o dokaznih predlogih strank odloča po enakih kriterijih in z enako metodo oziroma na enak način izvaja dokaze.