začasna odredba - izkazanost pogojev - težko popravljiva škoda - sklicevanje na zakonsko normo - prepoved poslabšanja položaja denacionalizacijskih upravičencev
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti sedanja, dejanska in predvidljiva, zato samo s sklicevanjem na splošno zakonsko normo, ki načeloma prepoveduje poslabšanje položaja denacionalizacijskih upravičencev zaradi morebitnih nedopustnih razpolaganj zavezancev za vračilo premoženja, tožeča stranka še ni izkazala nastanka težko popravljive škode.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/4, 76.
azil - pospešeni postopek - preganjanje oziroma drugi razlogi za pospešeni postopek - homoseksualnost - uporaba direktive - napačna pravna podlaga za zavrnitev prošnje
V pospešenem azilnem postopku je mogoče prošnjo za azil zavrniti kot očitno neutemeljeno, ker da ne gre za preganjanje le, če okoliščine oziroma dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje. Dejanja, ki jih v tem primeru opisuje prosilec, bi se lahko štela za preganjanje, če bi bila resnična. Ker pa prosilčeve izjave glede teh dejanj po presoji tožene stranke in prvostopnega sodišča niso verodostojne, bi morala svojo odločitev opreti na določbo 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi z 2. alinejo 36. člena ZAzil. Odločitev je pravilna, le da temelji na drugi pravni podlagi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23873
ZKP člen 355, 355/1, 392, 392/1, 392/5.KZ člen 41, 41/1, 41/2.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravica do učinkovite obrambe - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Razveljavitev sodbe z naročilom sodišču prve stopnje, naj že izvedene dokaze glede ugotovitve dejstev, o katerih dokazanosti oziroma nedokazanosti je sodišče prve stopnje že zavzelo stališče, še enkrat, to pot drugače oceni, bi lahko bila odraz vsiljenega prepričanja pritožbenega sodišča; lahko pa bi sodišče prve stopnje tudi v nedogled vztrajalo pri svoji odločitvi, saj na stališča pritožbenega sodišča glede dejanskih vprašanj ni vezano. Pritožbeno sodišče naj praviloma ne bi sodbe razveljavilo, temveč bo samo opravilo obravnavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča in da bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov pritožbenega sodišča, se ne tiče okrajnega sodišča, ki je predlagalo delegacijo.
Obravnavan primer bo s prisojeno odškodnino v višini 12,13 neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe, tako v skladu z načelom individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, glede na vse okoliščine konkretnih zadev sorazmerno umeščen v obstoječo sodno prakso.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska.
ZUS-1 v 1. odstavku 73. člena predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dopustno vložiti pritožbo zoper sodbo oziroma sklep prvostopnega sodišča. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni samo ugotavljalo dejanskega stanja temveč je odločbo tožene stranke odpravilo zaradi nepopolne oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, in ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta (in meritorno odločilo o zadevi), ter tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, pritožba zoper sodbo, glede na citirano določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1, ni dovoljena.
ZPDZC člen 15.ObrZ člen 43.ZOR člen 195.ZS člen 110.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - delo na črno - odstop od načelnega pravnega mnenja - dispozicija pravnega pravila
Uveljavitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo utemeljeno odstopiti od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36-1, 36-2. ZTuj člen 75.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - predložitev osebnega dokumenta s sliko - sum zavajanja v azilnem postopku
Razlog za omejitev gibanja je podan, če prosilec za azil ni predložil nobenih listin, ki dokazujejo istovetnost prosilca, glede državljanstva pa se njegove izjave razlikujejo.
denacionalizacija - zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin
Tožeča stranka je zgolj napovedala, da bo uveljavljala pravico iz 25. člena ZDen, vendar napovedanega zahtevka za povračilo vlaganj do odločitve tožene stranke ni vložila. Upravni organi, ki vodijo denacionalizacijske postopke, niso dolžni po uradni dolžnosti ugotavljati, ali v posamezni zadevi obstoji dejansko stanje iz 25. člena ZDen. To je dolžnost osebe, ki uveljavlja vlaganja.
ZPP člen 5, 7, 7/1, 212, 285, 287, 287/2.SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 24 - 27.
sklepčnost tožbe - priposestvovanje - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno breme - gradnja na tujem svetu
Ker tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu in ni navedla konstitutivnih dejstev, potrebnih za nastanek z nasprotnim tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), sta nižji sodišči povsem pravilno zaključili, da niso izpolnjeni pogoji za njen uspeh v pravdi.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe kot očitno neprimeren, oziroma tak, ki ne bi v ničemer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, saj se je o dejstvu, ki naj bi bilo predmet dokazovanja z izvedencem, prepričalo z zaslišanjem očividcev, torej v konkretni situaciji z močnejšim dokazom.
ZUS člen 59, 59/1. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63.ZDRS člen 39.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 107, 107/2.
revizija - ugotavljanje državljanstva FLRJ - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - neverodostojnost arhivskih podatkov
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZST člen 4, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 9/2.ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - relativni in absolutni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - uradno dejanje pristojnega organa
Taksna obveznost za tožbo je nastala 2.10.2001 (ko je bila poslana priporočeno po pošti). Po vložitvi zahteve za odmero takse je sodišče izdalo izpodbijani sklep 2.7.2004. S tem je bil pretrgan tek zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST, vendar je zastaranje nastopilo s potekom absolutnega 4-letnega zastaralnega roka iz 2. odstavka 9. člena ZST, ki je potekel 2.10.2005.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23825
ZKP člen 218, 218/4, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 196, 196/1, 256, 256/3.
zaseg predmetov - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili - opis kaznivega dejanja - ponarejanje listin - registrske tablice
Zaseg predmetov med varnostnim pregledom na podlagi Zakona o policiji in zaseg brez odredbe sodišča na podlagi opravljene osebne preiskave po četrtem odstavku 218. člena ZKP sta povsem različna procesna ukrepa.
Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je le akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti in ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.