ZST člen 4, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 9/2.ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse - zastaranje izterjave - relativni rok - absolutni rok
Taksna obveznost za sodbo je nastala 17.8.2004 (ko je bila vročena pooblaščencu tožeče stranke), za pritožbo pa 31.8.2004 (ko je bila vložena) po vložitvi zahteve za odmero takse, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep dne 30.9.2004, s katerim je odmerilo sodne takse. Relativno zastaranje je pričelo teči 1.1.2005 in je nastopilo 1.1.2007, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
ZP člen 31, 31/1-3, 187, 187/1-5.ZP-1 člen 22.ZVCP-1 člen 235.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vozniku začetniku stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopustno omiliti tako, da se mu izreče sedem kazenskih točk, saj pride sicer v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk do izreka enake sankcije, kot je bila izrečena pred omilitvijo.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - prošnja za začasni ekstradicijski pripor - prošnja za izročitev - pogoji za izročitev - zastaranje kazenskega pregona ali izvršitve kazni
Pri odločanju o tem, ali bo zoper privedenega tujca odredilo začasni ekstradicijski pripor, sodišče ne ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev, temveč to stori šele, ko država prosilka v določenem roku pošlje prošnjo za izročitev z vso potrebno dokumentacijo.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - državni pravni izpit - poziv za odpravo pomanjkljivosti - opozorilo na procesne omejitve - odločba ustavnega sodišča - nesorazmernost posega - zavrženje revizije
V revizijskem postopku lastna revizija zaradi obveznega odvetniškega zastopanja ni dovoljena. Odprava te pomanjkljivosti s posebnim pozivom v postopku revizije ni mogoča, predhodni pravni pouk pa je v nasprotju s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 76, 107, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - ugotavljanje pasive - pritožba zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) je zoper sodbo, ki jo je izdalo upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. Po vsebini enaka je bila tudi določba 5. odstavka 72. člena ZUS, ki je veljala v času vložitve pritožbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, zato pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja in obsega pasive podjetja M. d.z.o.z., presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku.
neveljavnost oporoke - podpis - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - načelo proste presoje dokazov - sklicevanje pritožnika na vsebino prve pritožbe - samostojnost pritožbe
Izvedenec kot specifični pomočnik sodnika sicer vpliva na dokazno oceno sodišča. Zmotno pa je prepričanje tožeče stranke, da bi se smelo sodišče prve stopnje pri oblikovanju dejanske podlage sodbe opreti le na rezultat dokazovanja, ki izhaja iz obeh izvedenskih mnenj izvedencev grafološke stroke. Analizi dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom sledi primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto.
Pritožba je kot redno pravno sredstvo dovoljena le v primerih in ob pogojih, določenih v 73. členu ZUS-1. Ker iz navedenih zakonskih določb ne izhaja, da bi bila dovoljena tudi zoper odločitve Vrhovnega sodišča RS, jo je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrglo na podlagi določbe 343. člena ZPP, ki se glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - motenje posesti stavbe, v kateri je sedež pristojnega sodišča
Pravni standard "iz drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da je nepremičnina, v katero naj bi z gradbenimi deli posegla tožena stranka, stavba, v kateri posluje Okrajno sodišče v A.
ZDrž je določil v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemško narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Ta določba torej ne ureja odvzema državljanstva Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, temveč pogoje za ugotovitev državljanstva DFJ oziroma FLRJ.
ZUP člen 290, 290/1, 290/2, 292, 292/1.ZUS-1 člen 36, 36/1-7,75, 83, 85, 86, 92.
izvršljivost odločbe - dovolitev izvršbe - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja zakonitosti odločbe po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja prvostopnega organa - dokončen posamični akt
Revizijski razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1), to je, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da tožnik z ugovorom, da ni lastnik objektov, ki so predmet prisilne izvršbe, ugovarja pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, saj se je Okrajno sodišče v Radovljici izreklo, da izvršba ni dopustna in je to izvršitev tožniku prepovedalo, o čemer se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sploh ni izjasnilo, po mnenju revizijskega sodišča ni podan. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik v tem upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati ugovorov v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici, št.... z dne 3.10.2002, saj sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja upravnega organa prve stopnje (to je dne 4.8.2002).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23811
ZKP člen 340, 340/1-1, 372, 372-5, 374, 374/1, 392, 392/5, 394, 394/1.KZ člen 41, 41/2.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče
Čeprav je sila zakonski znak kaznivega dejanja posilstva, lahko pri kaznivem dejanju uporabljena sila pomeni tudi obteževalno okoliščino, če presega običajno silo pri tovrstnih kaznivih dejanjih.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6-2, 6-3. ZTVP-1 člen 182. ZVOP člen 2, 2-2, 7. URS člen 39, 39/2, 155. ZUP člen 67.
dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značaja
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja.
Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje ali prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe, in podobno. Pri tem je potrebno upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil.
ZDIJZ je kot izjemo od pravice do informacij javnega značaja določil, da se lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka 6. člena ZDIJZ). To, ali so določeni podatki varovani kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje tožeče stranke na zakonske določbe ne zadošča.
Glede dostopa do informacij, ki so vključene v sodbe kazenskega sodišča ali odločbe o prekršku, in razmerje med Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o prekrških (ZP-1) ter ZDIJZ pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati, da gre za različne pravne temelje, na katerih se določeni podatki posredujejo in da med njimi ne velja razmerje splošnosti in specialnosti oziroma starejšega in novejšega predpisa. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva.
Po predpisih v času odločanja je bil konflikt med ustavnima pravicama varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja razrešen s tedaj veljavno zakonsko ureditvijo ZDIJZ in ZVOP tako, da je bil osebni podatek določen kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije skladno s 3. točko 6. člena ZDIJZ. Tako je treba zavrniti dostop do določenih informacij, ki bi po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljale izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa je to treba ugotoviti in obrazložiti glede vsakega zahtevanega dokumenta. Na obstoj take izjeme mora paziti organ po uradni dolžnosti, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Podatki o tem, s katerimi vrednostnimi papirji, po kakšni ceni in v kakšni količini so z njimi trgovale oziroma jih kupovale in prodajale določene fizične osebe, bi lahko predstavljali osebne podatke, ki zaradi varstva po ZVOP niso dostopni na podlagi ZDIJZ.
Pritožbeno sodišče meni, da je treba prošnje oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja v primeru, če so nejasne oziroma nepopolne, poslati stranki v dopolnitev skladno z določbami 67. člena ZUP. To velja tudi za primer, ko ni jasno, ali stranka zahteva določen dokument, ki ga organ že ima in bi lahko bila informacija javnega značaja, ali pa želi pridobiti odgovor na vprašanje, kar bi predstavljalo ustvarjanje dokumenta, ki ga organ še nima in ga tudi po določbah ZDIJZ ni dolžan ustvariti.
ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 395, 395/1, 420, 420/2.
pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - obrazložitev sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S širitvijo dejanskih vprašanj in spremembo dokaznega sredstva v zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik ne uveljavlja kršitev pravic obrambe, ampak izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje.