krajevna pristojnost - izvršba zoper družbenika družbe z oneomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
Sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika.
azil - omejitev gibanja - kraj nastanitve prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka
Glede na določbo 3. odstavka 27. člena ZAzil se omejitev gibanja lahko izvaja tudi v drugih ustreznih objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ne le v objektu azilnega doma, kot to meni tožnik v pritožbi.
neupravičena pridobitev - premoženjska razmerja med zakonci - odpadla podlaga za vlaganje v posebno premoženje zakonca - skupni dolgovi
Revizijske trditve o drugačni vrednosti toženkinega posebnega premoženja, o neobstoju njenega soglasja za odmero njeni sestri za odpoved nujnemu deležu in o drugačnem času posojil pomenijo v revizijski fazi postopka nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehrnega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 29/3, 35, 35/1-1.ZUS-1 člen 59, 59/2.
azil - utemeljen strah pred preganjanjem - nasprotujoče si izjave - stopnja verodostojnosti - glavna obravnava
Če subjektivni razlogi za zapustitev izvorne države niso verodostojni, ni mogoče ugotavljati, ali so glede na objektivne razmere v izvorni državi izpolnjeni pogoji za priznanje azila po ZAzil.
Vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (370/3 ZPP), so tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
Oprostitev plačila sodnih taks velja le za naprej, torej za vloge oziroma dejanja, ki so storjena hkrati s prošnjo za oprostitev plačila oziroma za poznejše vloge oziroma dejanja, ne pa za tiste, ki so bile vložene oziroma dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče več narokov po nepotrebnem preložilo in s tem torej ravnalo kvečjemu v toženčevo korist, ne pa v škodo. Ker toženec tudi za zadnji narok ni predložil zdravniškega opravičila, je pravilno stališče pritožbenega sodišča o upravičeni izvedbi tega naroka v toženčevi odsotnosti. Do zatrjevane procesne kršitve zato ni prišlo.
ZUP (1986) člen 245, 245/2. ZPPSL-A člen 36, 149, 149/4.ZZad člen 65, 65/1.
denacionalizacija - prijava izločitvene pravice - stečaj
Pravočasna prijava izločitvene pravice in pravočasno začet postopek za priznanje prerekane pravice le začasno preprečujeta stečajnemu upravitelju prodajo dela premoženja, na katerem se ta pravica uveljavlja (4. odstavek 149. člena ZPPSL) in ne pomenita, da je premoženje iz stečajne mase tudi že izločeno.
stavbno zemljišče - ničnost pogodbe - sklenitev pogodbe - ius cogens - javni interes - izdaja upravne odločbe - komunalni prispevek - odmera stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Določbe prvega odstavka 45. člena ZSZ ni mogoče razumeti tako, da bi kot ius cogens prepovedovala sklenitev pogodbe o odmeri sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, razen če bi bila pogodba sklenjena v nasprotju z javnim interesom, česar pa v tej zadevi nihče ne trdi.
ZPP člen 377, 384, 384/1, 384/2, 481, 481/1, 481/1-2, 490.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži
Ker po določbi 490. člena ZPP revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena, tudi zoper izpodbijani sklep (s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju tožbe) ni.
Z ugovorom arbitražne klavzule, ki ga je v postopku podala tožena stranka, se premoženjski spor ni spremenil v spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži.
najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - popravila, ki jih je treba opraviti takoj - sanacija objekta zaradi potresa - povrnitev stroškov popravila
Zapis dela 17. člena ZPSPP, da ima najemnik pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njegovo breme, če gre za taka popravila, ki jih je treba izvršiti takoj, da ne bi prišlo do večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, izraža intervencijsko dolžnost najemnika. Tožena najemnica bi svojo v pobot uveljavljano terjatev zadostno utemeljila z navajanjem, da ta odraža stroške interventnega popravila, potrebnega za odvrnitev grozeče večje škode na najetih prostorih, ne da bi ji bilo treba posebej zatrjevati takšno nujnost ukrepanja, ki ji ne omogoča ne obvestitve najemodajalca ne dajanja dodatnega roka.
izvajanje dejavnosti v javnem interesu - promet blaga in storitev - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Izgradnja odlagališča komunalnih odpadkov spada v komunalno dejavnost tožeče stranke; to torej ni dejavnost, ki bi jo tožeča stranka izvajala na trgu, ampak mora biti njeno izvajanje zagotovljeno v javnem interesu. Terjatev iz pogodbe o sofinanciranju izgradnje odlagališča zato ne zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. člena ZOR.
povrnitev škode - odgovornost za napake - vidne napake - skrite napake - pomešanja različnih vrst vina ob pretovarjanju - skrbnost dobrega strokovnjaka
Čeprav je bila sprememba vina vidna in je mogoče na prvi pogled reči, da gre za vidno napako, je ob trditvi tožeče stranke, da je bilo vino pretovorjeno ponoči in zato spremembe barve ni bilo mogoče opaziti, ocena, ali gre v takem primeru za vidno ali skrito napako, stvar pravilne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče pri tem ne sprejema trditve tožeče stranke, da bi lahko vidno napako (spremenjen videz vina) šteli za skrito zato, ker naj bi bilo vino pretovorjeno ponoči. Ob skrbnem ravnanju dobrega strokovnjaka (pretovarjanje je potekalo pod strokovnim nadzorom) je treba od prejemnika vina pričakovati, da vsaj barvo vina pregleda ob takih pogojih, da lahko ugotovi, ali je ustrezna, tudi če pretovarjanje in jemanje vzorcev poteka ponoči.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami
Ker je sodišče druge stopnje notarskemu zapisu pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici ima, njegovega zaključka, da notarski zapis ni izvršilni naslov, ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - bolezen odvetnika
V obravnavanem primeru, ko je bila odvetniku upravna odločba druge stopnje vročena 13.12.2006, po zatrjevanju pa je zbolel 11.1.2007 in narava njegove bolezni ni bila takšna, da ne bi mogel zagotoviti ustreznega nadomeščanja oziroma pravočasne vložitve pritožbe, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal opravičenega vzroka za to, da bi se mu dovolila vrnitev v prejšnje stanje in da bi se v postopku obravnavala njegova tožba kot pravočasna.