zavrženje tožbe - računanje rokov - dela prosti dnevi
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določbe 2. člena ZPDPD-UPB1, po kateri je v Republiki Sloveniji dela prost dan tudi velikonočna nedelja in ponedeljek, kar sta bila 8. in 9.4.2007. Tožnik je odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, prejel dne 10.3.2007, tožbo pa je vložil priporočeno na pošto v torek 10.4.2007, torej pravočasno in jo bo zato sodišče prve stopnje moralo obravnavati meritorno.
ZUS-1 člen 65, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 85/2, 86, 91, 94, 94/1, 107, 107/1, 107/2. ZDoh člen 15, 15/5, 107, 107/1, 107/2, 107/3.ZZVZZ člen 17, 17/5, 47, 47/2, 49, 49/2-2, 57.ZDoh-2 člen 5, 5/2.ZOR člen 318, 319.
dohodnina od osebnih prejemkov za agente – tujce, ki so delali tudi v tujini, in prispevki za zdravstveno zavarovanje za take agente – zamudne obresti
Zamudne obresti za davke tečejo od izvršljivosti odmerne odločbe. Zavezanci za plačilo dohodnine so tudi agenti – tujci, ki svoje delo za naročnika opravljajo v tujini, če se jim prejemki izplačujejo na območju Slovenije, to je iz vira v Sloveniji. Prispevke za zdravstveno zavarovanje za agente – tujce, ki večino dela opravijo v tujini, nekaj pa tudi v Sloveniji, je „delodajalec“ dolžan plačati v Sloveniji, in sicer za pravico do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov in pogrebnino ter posmrtnino, in sicer v pavšalnem znesku.
ZDen člen 19, 19/1-1, 19/1-3. ZV člen 21, 21/8, 22, 22/1.
denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - vodno zemljišče - naravno javno dobro - pravni promet
Ni sporno, da imata sporni vodni zemljišči na podlagi ZV-1 status naravnega javnega dobra. Vendar status javnega dobra v nekaterih primerih ne pomeni, da stvar, ki je razglašena za javno dobro, ni v pravnem prometu oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker omenjeni nepremičnini ne spadata v prvi red voda, ki so naštete v prilogi ZV-1 in so po zakonu v lasti države (kar v zadevi niti ni sporno), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zanju ne velja, da bi bili izven pravnega prometa.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 76, 82, 82/2, 109, 109/2.ZUP člen 277, 277/2.
ZUS-1 - sodno varstvo zoper odločbo, izdano po nadzorstveni pravici - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke.
Novela hrvaškega Zakona o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (Narodne novine Republike Hrvaške, št. 80/02), ne vzpostavlja vzajemnosti z Republiko Slovenijo, kot zmotno meni revident, ampak dopušča vračanje premoženja ob predhodni sklenitvi mednarodnega sporazuma (2. odstavek 2. člena). To pa pomeni, da so tujci upravičeni do denacionalizacije v Republiki Hrvaški le pod pogojem sklenitve mednarodnega sporazuma, ta pa z Republiko Slovenijo v času odločanja še ni bil sklenjen.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ko gre za objektivno kumulacijo različnih nedenarnih zahtevkov celo več tožnikov, ki glede vseh zahtevkov niti niso enotni sosporniki, mora biti po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti imam zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
denacionalizacija - predmet denacionalizacije - premoženje izločeno iz zaplembe, zaradi izločitvenega zahtevka tretjih oseb
Predmet denacionalizacije je lahko le premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.
vmesna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno vmesno sodbo - delež odškodninske odgovornosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na svojo pravnomočno vmesno sodbo. Pritožbeno sodišče bi zato moralo pri odločanju o utemeljenosti toženkine pritožbe upoštevati, da je v prisojeni odškodnini že implicirana veljavnost vmesne sodbe ali povedano drugače: prisojena odškodnina že vključuje porazdelitev odgovornosti v razmerju 85 : 15. Pritožbeno sodišče bi zato moralo v zvezi s pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi predvsem odločiti ali je prisojena odškodnina (ob že upoštevani deljeni odgovornosti kot je bilo odločeno z vmesno sodbo) morda previsoka. Pritožbeno sodišče je tako pri odločanju o pritožbi toženki interpretiralo prvostopenjsko sodbo v nasprotju z določbami 315. člena ZPP in bi to tudi lahko vplivalo na pravilnost sodbe.
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vprašanje dovoljenosti revizije presoja ločeno po revizijsko sporni vrednosti terjatve vsakega posameznega kupca.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - denacionalizacija - zavrženje revizije
Sodišče je odločalo, ali sta sporni pogodbi nični zaradi razlogov, ki jih ureja 88. člen ZDen. Drugi odstavek 56. člena ZDen ureja dovoljenost revizije le v nepravdnem postopku v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen. V pravdnem postopku zaradi ničnosti pogodb je zato revizija dovoljena le, če so podane predpostavke iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
V revizijski fazi postopka je neizpodbojna dejanska ugotovitev sodišč, da je zavarovani avtomobil s parkirišča ukradel neznani storilec. To pa je primer, ki (glede na v tej smeri jasno določbo splošnih pogojev) spada med zavarovane nevarnosti. Zato je odveč revizijska graja dodanih razlogov obeh sodišč o ničnosti posameznih delov določb splošnih pogojev.
Tožnik, ki je z enoto JLA zapustil Republiko Slovenijo, v Sloveniji ni dejansko živel od 26. avgusta 1991 do 5. junija 1992. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.
sodne takse - predložitev potrdila plačilo po preteku roka - kazenska taksa
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazilo o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po 2. odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50 % na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati.
Odškodnino iz naslova skaženosti sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij za obstoj skaženosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode.