dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Določba prvega odstavka 443. člena ZOR je (pretežno) dispozitivne narave. Ker (kolikor) smeta prosto dogovoriti odstopničino odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve, smeta pogodbenici pogodbe o odstopu terjatev dogovoriti tudi časovne in vsebinske modalitete te odgovornosti. Odgovornost za izterljivost je odprt pravni pojem, ki pa ga ob odsotnosti določnega dogovora ni mogoče razumeti, kot to terja revidentka, v njegovem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil. Strožja pogodbena zaveza ni bila ugotovljena.
kršitev kazenskega zakona - čas izvršitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - primernost kazni
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v čas veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi je novi zakon za storilca strožji.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 170, 170/1, 200, 200/1.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – javna oseba
Pisanju objektivno žaljivih in neresničnih dejstev ni mogoče odreči lastnosti protipravnosti s sklicevanjem na pravico do obveščenosti tudi ne v primeru, ko gre za javne osebe.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5.URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni
S tem, ko vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija primernost kazenske sankcije, uveljavlja pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ne pa kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZKP člen 5, 371, 371/1-11, 378, 378/1, 445.URS člen 29, 29/1-3.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga - postopek na drugi stopnji - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - privilegij zoper samoobtožbo - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Tudi če sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe v skrajšanem postopku v svoji odločbi ne navede razlogov, zakaj navzočnost zagovornika in obsojenca na seji ni potrebna oziroma koristna, kot je to zagovornik predlagal v pritožbi, pa je bila z vročitvijo pisnega predloga višjega državnega tožilca obrambi zagotovljena pravica, da se seznani s stališčem državnega tožilca, ter se do njega opredeli.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - presoja navedb pritožbe - navedbe po roku za pritožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo - načelo subsidiarnosti - vsebina odredbe - ukrep navideznega odkupa - izzvana kriminalna dejavnost - objektivni test - enkraten ukrep - čas izvajanja ukrepa
Obseg ugotavljanja okoliščin, od katerih je odvisna presoja, ali je bila kriminalna dejavnost obsojenca izzvana, je odvisen zlasti od vsebine njegovega zagovora ter drugih trditev in dokaznih predlogov obrambe.
Okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prikritega preiskovalnega ukrepa, lahko izhajajo tudi iz izsledkov prikritih ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23874
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - goljufija - prikrivanje dejanskih okoliščin
Prikrivanje (kot tudi zamolčanje) dejanskih okoliščin pomeni, da storilec ne seznani oškodovanca z dejstvi, s katerimi bi ga glede na okoliščine moral in ga tako pusti v zmoti o obstoju teh dejstev, pri čemer gre za opustitveni izvršitveni način storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov - posebni naknadni sklep o stroških
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora zatrjevane kršitve zakona določno opredeliti (konkretizirati), sicer utemeljenosti takih navedb ni mogoče preizkusiti.
Sodišče, ki odloča o pritožbi, ne sme mimo konkretnih in relevantnih pritožbenih navedb; te mora vsebinsko obravnavati in se do njih opredeliti ter obrazloženo sprejeti ali zavrniti trditve in stališča pritožnika.
ZKP člen 344, 363, 371, 371/1-11, 395.URS člen 23, 25, 27.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - obrazložitev sodbe - presoja navedb pritožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Državnemu tožilcu je dovoljena sprememba obtožnice tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice in ne zgolj zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih dokazov, izvedenih na glavni obravnavi; sprememba pa je dopustna le, če tožilec z njo ne zlorabi svoje pravice in če z njo ne poseže v obdolženčevo pravico do obrambe.
ZKP člen 33, 68, 68/2, 120, 120/5, 149a, 149a/5, 149a/6-1, 295, 371, 371/1-3, 371/1-4, 371/2.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - odredba državnega tožilca - uporaba tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu - obvestilo o seji pritožbenega senata - zagovornik - več zagovornikov - vročanje - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev postopka
Državna tožilka je z odreditvijo ukrepa tajnega opazovanja tudi z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu odredila več, kot ji dovoljuje ZKP (po 149.a členu ZKP to odredi preiskovalni sodnik), vendar samo zaradi nezakonitosti odredb ni nezakonita tudi izpodbijana pravnomočna sodba. Policija pri izvajanju ukrepa tajnega opazovanja ni uporabljala tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu (tega tudi ni predlagala), zato ugotovljena nezakonitost odredb državne tožilke v opredelitvi izvedbenega načina ni vplivala na zakonitost sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23878
ZKP člen 372, 372/1-5.
odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - nezakonita kazen - neprimerna kazen
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati odločbo o kazenski sankciji le zaradi kršitve kazenskega zakona, zagovornik pa ne uveljavlja, da bi sodišče z izrekom enake kazni obema obsojencema (ob kvalitativno in kvantitativno različnih okoliščinah) ravnalo samovoljno oziroma, da bi zlorabilo svojo diskrecijsko pravico v zvezi z odmero kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23907
ZKP člen 52, 371, 371/1-5, 427.KZ člen 171, 171/5, 171/6.
precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev - žaljiva obdolžitev - izključitev protipravnosti - načelo iskanja materialne resnice - predlog za pregon - pravice obrambe
Očitek, da je zasebni tožilec "po domače rečeno kradel", sam po sebi ne izključuje možnosti, da je obdolženi izjavo podal, ker je verjel v resničnost izjave, prav tako pa ta izjava sama po sebi ne dokazuje namena zaničevanja, ki ga je potrebno ugotoviti na podlagi vseh okoliščin.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - meje sankcioniranja prekrškov
Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - odločba ustavnega sodišča
V pospešenem azilnem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena iz razloga, ker ne gre za preganjanje le, če dejanja oziroma okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga sicer formalno ni nepopolna in jo sodišče prve stopnje obravnava po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo plačila takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
denacionalizacija - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani.