Razlog, zaradi katerega se je sodišče odločilo za odpravo izpodbijane odločbe o odmeri dohodnine tožniku za leto 2018, je v dejstvu, da je FURS v informativnem izračunu dohodnine upoštevala tožnikovega sina kot vzdrževanega družinskega člana za prva dva meseca v letu 2018, ni pa tega upoštevala v izpodbijani odločbi. Zakaj te olajšave, ki jo je upoštevala v informativnem izračunu, ni upoštevala v izpodbijani odločbi, pa ni primerno pojasnila.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze - vnaprejšna dokazna ocena
Sodišče meni, da je s tem prvostopenjski organ podal že vnaprejšnjo dokazno oceno, ne da bi sploh izvedel predlagana dokaza, ki pa v tem primeru po presoji sodišča nista nerelevantna glede na to, da sta tožnika trdila, da prav ti dve priči lahko potrdita pristnost zakonske zveze in da sta bili prav ti dve osebi tudi priči pri sklenitvi njune zakonske zveze.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 52, 56. ZICZEU člen 16, 16/2.
poštne storitve - carinjenje blaga - carinska kontrola - stroški - javno pooblastilo
Dovoljenje, ki ga je tožnici izdala FURS, torej tožnice ne pooblašča za storitev "carinskega posredovanja" oziroma za izvajanje carinske kontrole. Po 121. členu Ustave lahko namreč pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave le z zakonom ali na njegovi podlagi. Podlaga je lahko tudi evropska uredba, saj je ta predpis na podlagi 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije zavezujoč v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Vendar pa FURS ni izdala pravnega akta, s katerim bi v skladu s členom 185 Carinskega zakonika dovolila, da njene naloge carinske kontrole opravlja tožnica. O tem, da tožnica te naloge izvaja, namreč govori zgolj Navodilo. Navodilo FURS pa ni predpis niti upravni akt. Zato ni veljavna podlaga za obračunavanje stroškov, ki so ji nastali v zvezi s carinsko kontrolo oziroma za "postopek preverjanja; e-poslovanje".
Tožnica tako kontrole podatkov v poštni dokumentaciji ne opravlja na podlagi javnega pooblastila ampak na podlagi dogovora s FURS. Dogovor s FURS pa ne more biti veljavna pravna podlaga za zaračunavanje storitev javnopravne dajatve carinskega posredovanja osebam, ki niso stranke tega dogovora, tj. prejemnikom poštnih pošiljk.
FURS si ne more sama določiti nadomestila za stroške (višine in načina pobiranja) za posebne carinske storitve, ampak ga določi Ministrstvo za finance, pri čemer se ti stroški lahko nanašajo le na posebne storitve, med katere po presoji sodišča ne sodi preverjanje poštne deklaracije in spremljajoče dokumentacije. Če FURS nima navedene pristojnosti, pa je tudi ne bi mogel prenesti na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
Ugotovitev, da je stranka z interesom sklenila posebni dogovor s tožnico, bi bila mogoča le, če bi vedela za možnost obstoja splošnih pogojev poslovanja, po katerih lahko tožnica zaračuna tudi za izvedbo postopkov, ki sicer niso zajeti v že plačani poštnini, v času, ko je oddala naročilo za nakup blaga, pa bi ga kljub temu naročila. Le tedaj bi bila namreč lahko njena prava volja taka, da skupaj z blagom naroči in plača tudi te postopke. Stranka z interesom pa je pojasnila, da ob naročilu ni imela možnosti, da bi izbrala, na kakšen način bo pošiljka dostavljena, tj., izbrala je edino ponujeno možnost dostave in sploh ni vedela, katero od podjetij, ki dostavljajo blago, jo bo dostavilo. Sodišče sodi, da že zato, ker ni vedela, kdo ji bo pošiljko dostavil, ni mogla pristati na dogovor s tožnico v zvezi s carinsko kontrolo, vključno s plačilom te storitve in ni mogla biti seznanjena z njenimi Splošnimi pogoji.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - socialni spor - upravni postopek - procesne predpostavke
Tožnica je za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo že pridobila pravico do BPP. Odločitev o tej pravici je že pravnomočna. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilno utemeljena na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - namen zakona
ZKZ je s tem, ko je določil, da se promet s kmetijskimi zemljišči vedno opravi po tem zakonu, razen če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače, dopustil, da se v primerih, ko zakonodajalec določi drug cilj in za ta namen določi predkupno pravico, ki ima prednost pred predkupno pravico, določeno v ZKZ, upošteva slednje. Tak drug predpis, ki posega na področje prometa s kmetijskimi zemljišči, je tudi ZON, saj ta določa predkupno pravico ustanovitelja zavarovanega območja ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih merilih. Pri nekaterih merilih utemeljitve sploh ni, drugje pa je skopa in mestoma sama s seboj v nasprotju, takšna pomanjkjiva obrazložitev pa ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - postopek sporazumevanja - zavezanec za izplačilo odškodnine
V skladu z osmim odstavkom 10. člena ZOPDA je sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Tožena stranka je nepravilno in nezakonito z izpodbijano točko 3 izreka izpodbijane odločbe z upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, odločila o odškodninski obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca in določila višino odškodnine, za kar ZOPDA ne daje zakonske podlage. Iz zakonskih določb namreč jasno izhaja, da je tožnik kot zavezanec dolžan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi upravne odločbe, kot je to izpodbijana odločba.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - malomarnost - pomanjkljiva obrazložitev
Toženka v obrazložitvni sploh ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se očita tožniku, saj ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Obrazložitev, ki ne vsebuje konkretiziranih razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločitev, ni zadostna, saj ne omogoča materialnopravnega preizkusa.
tožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka postopka - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP, ki se skladno z 22. členom ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Sodišče je po pregledu podatkov AJPES (redni izpis iz sodnega/poslovnega registra) ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila dne 13. 7. 2022 izbrisana iz sodnega registra. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
zamenjava stanovanja - zdravstveno stanje - seznam upravičencev
Za presojo v tej zadevi je pomembno, da je tožnica že v vlogi za zamenjavo stanovanja (B3), na podlagi katere je bila izdana odločba z dne 19. 10. 2017, navedla, da zamenjavo potrebuje tudi zaradi zdravstvenih razlogov, in sicer zaradi lege stanovanja oziroma njegove dostopnosti z dvigalom, pri čemer naj bi bila dokumentacija "v mapi". Poleg tega trdi tudi, da je bilo njeno zdravstveno stanje upoštevano že pri dodelitvi stanovanja.
Ker toženka tega razloga v izreku odločbe, s katero je odločila, da je tožnica upravičena do zamenjave stanovanja, ni izključila oziroma v njem pravice do zamenjave ni omejila zgolj na stroškovne razloge, je bila dolžna pri ponudbi primernega stanovanja preizkusiti tudi v tožničini vlogi uveljavljane zdravstvene razloge. Če tega ni mogla storiti, ker zdravstvena dokumentacija ni bila priložena vlogi in zato z njo ni razpolagala, bi morala od tožnice zahtevati, da ji to dokumentacijo predloži. Če namreč zdravstvena dokumentacija res ni bila predložena (v upravnem spisu, kot ga je toženka predložila upravnemu sodišču, te dokumentacije ni), bi morala s tožničino vlogo (še preden je o njej odločila) ravnati kot z nepopolno vlogo v skladu z določbami ZUP.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - razlikovalna moč znamke - verjetnost zmede v javnosti
Presojo podobnosti je mogoče opraviti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, le če preostale sestavine znamke ne predstavljajo enakega oziroma izrazitejšega dela znamke, za kar v tem primeru po oceni sodišča ne gre. Upoštevajoč razlogovanje organa, da sta besedna dela znamk enaka, le v obratnem vrstnem redu, z v obeh primerih dominantno črko A in besedo HOTEL oziroma A HOTEL, v sicer bistveno manjših dimenzijah, se tudi sodišče strinja, da bodo tudi potrošniki znaka dojemali kot celoto v vizualnem smislu.
Črka A ni oznaka za kvaliteto hotela, kar je splošno znano dejstvo. Ta črka je v prijavljenem znaku res označena z zvezdicami (kar bi torej lahko povezali s figurativnim elementom predhodne znamke), vendar se te (kot je izpostavil že organ) ponavadi nahajajo v vrsti in so prikazane kot samostojen element. Zato tudi po oceni sodišča prijavljenega znaka povprečni potrošnik ne bo dojemal kot hotela višje kategorije. Posledično sta si zato primerjana znaka tudi fonetično podobna.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
Tožena stranka se zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema. Tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 241, 250, 255, 267, 267/1. ZUP člen 154.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - skrbniško poročilo - ustna obravnava
V konkretnem primeru gre za razrešitev skrbnikov za poseben primer in za imenovanje drugega skrbnika za poseben primer za upravljanje s predmetnim denacionaliziranim premoženjem po pokojnem upravičencu do zaključka zapuščinskega postopka, kjer je naloga skrbnika varovati in gospodarno ravnati s tem premoženjem. V tem postopku se presoja zgolj ali oseba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za skrbnika, določene v 241. členu DZ ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena ZDen in so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za obravnavo po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz prvega odstavka 144. člena ZUP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ mora uradna oseba razpisati glavno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Postopki postavitve skrbnika so namenjeni izključno varovanju pravic in koristi oseb oz. premoženja, v zvezi s katerim je imenovan skrbnik za posebni primer. Ker gre v konkretnem primeru za varovanje denacionaliziranega premoženja do zaključka zapuščinskega postopka, v teh postopkih ni strank z nasprotnimi interesi v smislu 154. člena ZUP, zato ustna obravnava v predmetni zadevi ni bila izvedena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - kulturni spomenik - pomanjkljiva obrazložitev
Predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
Tožnik ni izpodbil ugotovitve tožene stranke, da je na Hrvaškem prvič izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in da je bil zato v evidenco Eurodac utemeljeno tudi vnesen pod št. "1" (kot prosilec). Ker je Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila, je s tem vzpostavljen položaj iz točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika - prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 181-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
Del tožbenih navedb se nanaša na to, da so policisti na Hrvaškem s tožnikom grdo ravnali, vendar pa je treba razlikovati med obravnavo ilegalnih migrantov, ki jih po prečkanju bosansko - hrvaške meje opravlja hrvaška policija, in med obravnavo oseb, ki so na podlagi Dublinske uredbe predane Republiki Hrvaški, to je uradnim osebam pristojnih organov Republike Hrvaške za mednarodno zaščito. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanaša na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložilo prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko so prosilci vrnjeni na podlagi Dublinske uredbe in se odločijo za to, da bodo ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz navedenih razlogov so tiste tožbene navedbe, ki se nanašajo na očitke o ravnanju hrvaške policije, za ta primer nerelevantne.
Predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi članici, ampak na presojo vseh okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP.
Tožnik po presoji sodišča ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in da bi prišlo do kršitve 3. člena EKČP.
Ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za posebej hudo duševno ali fizično bolezen.
ZSV člen 77, 77-8, 93, 94. ZUP člen 100. Pravilnik o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov (2003) člen 9, 15.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo - skrbnik za poseben primer - telesne poškodbe - poseg v dostojanstvo - ugovor - rok za ugovor - prekluzivni rok
V konkretnem primeru, glede na navedbe vlagateljice v ugovoru, naj bi upravičenka 29. 2. 2020 ali 1. 3. 2020 zaradi zatrjevane neustrezne nege utrpela fizično poškodbo kože. Gre tako za zatrjevano neustrezno opravljeno storitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 9. člena Pravilnika o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov. Rok osem dni za vložitev ugovora se je iztekel 9. 3. 2020 in je zato predmetni ugovor upravičenke, ki ga je nesporno vložila 10. 3. 2020, tudi po presoji sodišča vložen prepozno. V skladu s 100. členom ZUP se v rok, določen v dnevih, ne šteje dan dogodka od katerega je treba šteti rok, marveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.
ZUP člen 151, 151/3. ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5.
ureditev meje - sprožitev sodnega postopka - poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje - pritožba - zavrženje pritožbe - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Po presoji sodišča poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN ne predstavlja upravne odločbe, saj s pozivom k sprožitvi sodnega postopka niti z odgovorom geodetske uprave ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Glede na to, da za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug zakon ne določa pritožbe, to pomeni, da samostojna pritožba zoper poziv ni dovoljena, zaradi česar je geodetska uprava kot prvostopenjski organ ravnala pravilno, ko je tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrgla.
tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožnik pred vložitvijo tožbe toženki ni poslal zahteve v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, zaradi česar je bila tožba v tem upravnem sporu vložena prezgodaj. Na drugačno odločitev ne more vplivati navedba tožnika, da je zahtevo za izdajo odločbe o njegovi pritožbi na drugostopenjski organ poslal 14. 11. 2023, saj morajo biti vse procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 (tj. okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči) podane že ob vložitvi tožbe, v konkretnem primeru 28. 8. 2023.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 20, 20/12.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.