ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 238, 238/3.
davek od drugih dohodkov - dvig gotovine - namenska poraba sredstev - dokazovanje - pisni poziv - pripombe na zapisnik - nova dejstva in dokazi - dokazna prekluzija
Glede dokazne prekluzije je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo, da je ta dovoljena le, če je davčni zavezanec imel možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja stranke) in hkrati za svojo zamudo ne poda nobenih (dodatnih) razlogov. V zadevi ni sporno, da tožnica ni vložila pripomb na zapisnik, prav tako pa je šele v pritožbi prvič predložila določene dokaze, ki se nanje sklicuje tudi v tožbi, s katerimi dokazuje, da so preostali dvigi gotovine in transakcije z bančno kartico izvedeni v poslovne namene. Tožnica nedvomno s tem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je prekludirana, in to že v pritožbenem postopku.
industrijska lastnina - blagovna znamka - plačilo pristojbine - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Tretji odstavek 68. člena ZIL-1 je nedvomno odraz 9. člena ZUP, po katerem je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Navedeno pa ne pomeni, da mora organ pred izdajo odločbe oziroma sklepa stranki vsakič, ko stranka odgovori na njegov poziv, detajlno pojasnjevati dodatne razloge, zaradi katerih ne namerava slediti njenim izjavam oziroma da ji mora praktično zagotoviti osnutek odločbe oziroma sklepa1 oziroma si s stranko izmenjavati stališča v nedogled. V obravnavanem primeru je tako zadoščala seznanitev s tem, da organ tožnici sicer verjame, da je dvakrat prišlo do napake v elektronskem sistemu, tako da tožnica ni prejela dveh elektronskih sporočil oziroma opozoril svojega zastopnika, naj plača pristojbino, kar pa po njegovem mnenju ne zadostuje, ker bi bilo treba to preveriti še na drug način.
Večjo skrbnost v zvezi s pravočasnim plačilom pristojbine za vzdrževanje znamke bi moral pokazati zastopnik, katerega je tožnica, kot je v obravnavani zadevi nesporno, zadolžila tudi za zastopanje pri obnovitvi veljavnosti znamke. Ker se imetnik znamke ni odzval na njeno elektronsko sporočilo z dne 11. 12. 2019 in niti na elektronsko sporočilo z dne 29. 7. 2020, bi si namreč kot skrben zastopnik, ki je bil pooblaščen za upravljanje znamke, še posebej pa glede na posledice, ki jih ima neplačilo pristojbine na veljavnost znamke, moral zastaviti vprašanje, ali je elektronsko sporočilo doseglo naslovnika. Pri tem toženka pravilno opozarja, da je na elektronskem sporočilu z dne 29. 7. 2020 pripisano: "Prosimo, da potrdite prejem tega dopisa". Drži sicer tožbena navedba, da zgolj obstoj ali odsotnost tega pripisa ne vpliva na sistem spremljanja rokov in obveščanja pri njenem zastopniku in da ne bi ničesar spremenila pri samem pošiljanju ali sprejemanju pošte, tj. ne bi preprečila nobene izmed obeh napak. Bi pa lahko prispevala k preprečitvi zamude, saj bi vsak povprečno skrben zastopnik ob dejstvu, da naslovnik ni ravnal tako, kot je bil zaprošen, preveril, ali je temu tako, ker ni prejel pošte ali pa se za zadevo, čeprav je zastopnika zanjo pooblastil, ne zanima več.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev dokazil
oravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljalni (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave.
V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti.
V izreku je prvostopenjski organ le delno povzel prvi odstavek 19. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah ter se skliceval na predpisane deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč. Iz izreka pa določno ne izhaja, od katerih izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč mora tožnica zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč ter v kakšnih količinah. Izrek izpodbijane odločbe je zato v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP, saj vsebuje le reference na pogoje predpisa.
ZVis člen 35, 66. ZUP člen 9, 138, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7, 254, 254/2.
kršitev pravice do izjave - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepresojene pritožbene navedbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivosti upravne odločbe
Prvostopenjski organ ni dal stranki možnosti, da bi se pred izdajo prvostopenjskega akta izrekla o dejstvih in pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev. Zaradi kršitve drugega odstavka 254. člena ZUP in pravice do izjave stranke iz prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena in 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP je tožena stranka tudi kršila določbo 214, ki ureja obvezne sestavine obrazložitve.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - objekt za obveščanje in oglaševanje - degradacija kmetijskega zemljišča
Namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala, saj se s tem zagotavlja nacionalna prehranska varnost v povezavi z ohranjanjem potrebnih virov (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi, ne more voditi do drugačnega zaključka.
Tožena stranka bi morala po prepričanju sodišča, v konkretnem primeru uporabiti 82. člen ZVoz, v okvir katerega spadajo tudi zdravniška spričevala izdana, zaradi podaljšanje vozniškega dovoljenja in pri tem upoštevati njihovo omejeno časovno veljavnost treh let. Tožnik torej utemeljeno očita toženi stranki, da je ob uporabi napačne določbe ZVoz (to je 83. člena), nepravilno sklepala, da ima sporno dokončno zdravniško spričevalo komisije neomejeno veljavo in (med drugim) na njegovi podlagi izdala izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
V tem primeru gre sicer, kar med strankama ni sporno, za že pravnomočno končane prekrškovne postopke, vendar tožniku zaradi neplačila izrečene globe grozi sankcija nadomestnega zapora. Po presoji sodišča že navedeno zadostuje za presojo, da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje na podlagi 24. člena ZBPP. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 namreč smiselno izhaja, da je sankcija nadomestnega zapora primerljiva z zaporno kaznijo. Ko pa prosilcu grozi takšna kazen, njegova prošnja za pravno pomoč zagovornika tudi v prekrškovnem postopku ne more biti očitno nerazumna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - etažna lastnina - poseg v skupne dele - poseg v konstrukcijo objekta - soglasje etažnih lastnikov
V obravnavanem primeru, ko tožnikov poseg zadeva tudi temelje objekta, gre nesporno za razpolaganje s celotno stvarjo (temelji so skupni gradbeni element - konstrukcijski element stavbe), zato je organ njegov poseg pravilno opredelil kot posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Glede na ugotovitve v izvedeniškem mnenju, ki jih potrjuje tudi Načrt arhitekture, bo tožnikova rekonstrukcija posegla tako v zidove kot temelje obstoječega objekta, zato tožnik protispisno navaja, da ne gre za poseg v skupne dele. Upravna organa sta glede na navedeno pravilno uporabila določbe SPZ in na podlagi navedenih določb zaključila, da tožnik ni izkazal pravice graditi po šesti točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj ni predložil soglasij v zahtevanem obsegu.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - izjava stranke
Po presoji sodišča bi že prvostopenjski organ moral pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je, (ne) glede na zgoraj navedeno, drugo predloženo tožnikovo soglasje mogoče šteti kot pisno strinjanje z nameravano gradnjo, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka 39. člena GZ. Povedano drugače, preveriti bi moral, ali je tožnik podal pisno strinjanje z nameravano gradnjo tudi po dopolnjeni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, ali pa utemeljiti, da se dopolnjena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja prav v ničemer, kar bi lahko bilo kakorkoli pomembno z vidika tožnikovega položaja, ne razlikuje od osnovne DGD in da je tožnikova izjava o strinjanju z njo verodostojna ter ima vse zahtevane oblične sestavine, ter vse to tudi konkretno obrazložiti.
gradbeno dovoljenje - vloga za legalizacijo gradnje - pravno pomembna dejstva - obrazložena pisna odredba
Investitor lahko (razen v primeru enostavnih objektov) gradi le na podlagi gradbenega dovoljenja, za katerega tožnika priznavata, da ni bilo pridobljeno. Sama vloga za legalnost gradbenih posegov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, ne zadostuje. Zato dejstvo, da je bila vloga vložena, ni pravno pomembno, prav tako pa tudi ni relevanten razlog, zakaj gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno. Glede na to toženka teh dejstev ni bila dolžna ugotavljati in se do teh navedb ni bila dolžna opredeliti.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2. ZDavP-2 člen 59, 59/1.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davčni obračun - obračun davčnega odtegljaja - stranski udeleženec
Ob upoštevanju prvega odstavka 59. člena ZDavP-2 se v primerih, ko se plačilo davka opravi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, vzpostavi upravnopravno razmerje le med plačnikom davka kot zavezancem za davek in davčnim organom in ne med davčnim zavezancem in davčnim organom. V davčnih zadevah, v katerih določen davek ni bil plačan za davčnega zavezanca se po ugotovitvi dodatne obveznosti plačnika davka v postopku DIN praviloma izvede ustrezen postopek dodatne odmere tega davka samemu davčnemu zavezancu. Gre za dva ločena postopka, v katerih odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan.
denacionalizacija - kmetijsko zemljišče - melioracijske površine - ovire za vrnitev nepremičnin - izobraževalni programi
Zgolj proizvodnja (osnovne) krme za živali po presoji sodišča sama po sebi ne predstavlja niti izobraževalne niti raziskovalne dejavnosti oziroma druge javne službe po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Dejstvo, da je druga tožnica ob uveljavitvi ZDen na posestvu ... (in sicer na nepremičninah, o vračilu katerih odloča E.) izvajala določene izobraževalne programe glede konj, perutnine, pa tudi goveda, ki je bilo nameščeno v hlevih, vendar se v tistem času na predmetnih parcelah živali niso pasle, tako za odločitev ni pravno pomembno.Niti morebiten raztros gnojil (viška hlevskega gnoja) na predmetnih parcelah v relevantnem obdobju ne more vplivati na odločitev sodišča, saj ne predstavlja nobene izmed dejavnosti po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
Že po naravi stvari so melioracijski jarki v funkciji kmetijskih zemljišč (in ne obratno), zato tudi po presoji sodišča ni mogoče govoriti o zazidanih stavbnih zemljiščih, ki se ne vračajo na podlagi citirane določbe drugega odstavka 32. člena ZDen. Glede na to za odločitev ni bistveno, da melioracijski jarki predstavljajo objekt po gradbenih predpisih. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za investicijo oziroma za naprave, ki se nahajajo na kmetijskih zemljiščih in služijo gospodarni rabi kmetijskih zemljišč. Sodišče tako pritrjuje zaključku organa, da v to kategorijo sodijo tudi melioracijski jarki za osuševanje zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka
Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da bi morala tožena stranka pred odločanjem o utemeljenosti njegove prošnje za dodelitev BPP odločiti o njegovi vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za BPP. Puščanje vloge - prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, brez odločitve in brez točno določenega datuma, do kdaj lahko stranka vlogo po pozivu dopolni, ustvarja negotovost, do kdaj in ali sploh lahko stranka kasneje dopolni vlogo. Poleg tega se stranka ne more zanašati, da bo s kakršno koli vlogo že tudi dosegla podaljšanje roka oziroma odpravo posledic njegove morebitne zamude.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 12/4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - rok za predajo prosilca - iztek roka - začasna odredba - vizum - izdaja vizuma
Glede na določilo četrtega odstavka 12. člena Dublinske uredbe je odgovornost Francije obstajala šest mesecev od poteka veljavnosti vize, med strankama pa ni sporno, da je veljavnost vizuma potekla 18. 9. 2022. Torej se je šestmesečno obdobje od poteka veljavnosti vizuma izteklo 18. 3. 2023, tožnik pa je v Sloveniji podal prošnjo za mednarodno zaščito šele 30. 3. 2023, kar je po poteku šestmesečnega roka. Tudi če je Francija odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito sprejela, to še ne pomeni, da so podani vsi pogoji, določeni v Dublinski uredbi, za določitev Francije kot odgovorne države. Tudi v zvezi s tem se sodišče strinja s tožečo stranko, da je objektivno dejstvo, da je šestmesečni rok od poteka veljavnosti vizuma potekel pred podajo prošnje za mednarodno zaščito in se državi ne moreta dogovarjati za prevzem pristojnosti mimo tega dejstva.
Tožnikovi pooblaščenci so že v upravnem postopku predložili določene informacije, iz katerih izhaja, da so nekateri prosilci za mednarodno zaščito v Franciji zaradi prezasedenosti brez materialnih pogojev ob sprejemu, tožena stranka pa teh navedb ni dodatno preverila.
Lahko se sicer zgodi, da so objekti za nastanitev prezasedeni, vendar pa velik migracijski pritisk kljub temu še vedno ne more biti razlog za to, da se prosilcev sploh ne bi nastanilo in da bi posledično temu morali biti na ulici. Iz navedenih razlogov bi tožena stranka morala, v kolikor bi se ugotovilo, da je glede na določilo Dublinske uredbe Francija odgovorna država članica, dodatno preveriti oziroma dobiti zagotovilo, da tožnik v nobenem primeru ne bi ostal na cesti, pri čemer zimski čas v takem primeru predstavlja še dodatno nevarnost.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - odvzem dovoljenja - dejansko stanje - načelo kontradiktornosti - kršitve pravil postopka - prekluzija - kršitev materialnega prava - tožbena novota - pravica do izjave
Tožeča stranka bi lahko z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju. V predmetni zadevi pa tožeči stranki to ni uspelo, saj tega niti ni zatrjevala.
Tožena stranka je tako na tožečo stranko utemeljeno naslovila zgoraj obravnavane očitke o kršitvah pravil ocenjevanja in pravilno ocenila, da ocenjevanje vrednosti nepremičnin, zajetih v Poročilu, ni (v celoti) potekal na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti. Navedene ugotovitve tožene stranke so zadoščale za izrek opomina kot najblažjega ukrepa v postopkih nadzora nad ocenjevanjem vrednosti. Opomin se namreč izreče, kadar pooblaščeni ocenjevalec krši določbe predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja, pa ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma za pogojni odvzem dovoljenja. Izrečeni ukrep nadzora je tako imel podlago v zakonski ureditvi.
V bistvenem tožba nasprotuje dokazni oceni toženke.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit. Sodišče se na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge toženke (predvsem 35. in 41. do 47. točka ugotovitev). Dokazna ocena toženke je celovita, prepričljiva in temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku pred senatom komisije in so se potrdila tudi pred sodiščem.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3.
zaposlovanje na črno - delo na črno - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - sodelovanje stranke v postopku - ustna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice. To pa pomeni, da če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v postopku preuranjeno. V upravnem (tudi v inšpekcijskem) postopku ne zadostuje zgolj pisna seznanitev stranke z vsebino izpovedi druge stranke oz. priče.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetnika - dodatek - povečan obseg dela
7. člen OT je postavljen v splošni del OT in se uporablja samo za storitve iz posebnega - tarifnega dela OT, odstavek je izrecno predpisan za kazenski postopek, uporabi se za V. poglavje tarifnega dela OT, ta pa v tar. št. 11 med pravnimi sredstvi vsebuje tudi "predlog za obnovo".
Povečanje iz 7. člena OT namreč ni povezano z nagradami za posamezne opravljene storitve, temveč izhaja iz namena, zaradi katerega je določeno, to je dodatne obremenitve odvetnika pri zastopanju stranke.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDoh-2 člen 90, 90/3. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja lastnih deležev - izplačilo dividend - izogibanje plačilu davka
Preko formalnopravne prodaje poslovnih deležev in ob sodelovanju prav za ta namen ustanovljene tožeče stranke, ki so jo lastniško in upravljalsko obvladovali, so družbeniki družbe A. ustvarili shemo, ki jim je omogočila neobdavčeno izplačilo dobička in s tem dosegli davčno ugodnost, ki nasprotuje cilju, ki ga zasleduje davčna zakonodaja.