davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - davčna goljufija
Čim gre pri vzpostavitvi poslovanja z družbo A. za vzpostavitev zadevnega vmesnega člena in kar je po po presoji sodišča izkazano, je s tem izkazano tudi vedenje tožeče stranke o davčni goljufiji, ki naj se z vmesnim členom prikrije. Vzpostavitev vmesnega člena oziroma okoliščine, ki to izkazujejo, so objektivne narave in torej ne gre zgolj za domneve in so zato po presoji sodišča zadostna podlaga za nepriznanje odbitka vstopnega DDV iz razloga povezanosti transakcije, na katero se tožeča stranka sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka vstopnega DDV.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Navedb tožnika, da je izvorno državo zapustil, ker ni želel v zapor zaradi neplačila kredita, ni mogoče povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja iz ZMZ-1 in Ženevske konvencije.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/1-7, 76. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3-7.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - razlogi za omejitev gibanja - nevarnost pobega - istovetnost - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - sorazmernost in nujnost ukrepa
Obstoj nevarnosti pobega se, upoštevajoč 7. točko 3. člena Direktive o vračanju, ugotavlja glede na določbe 68. člena ZTuj-2, kjer so določene objektivne okoliščine, ki kažejo na takšno nevarnost. Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki so izpostavljene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku priprave vrnitve in s tem na obstoj razloga iz prve alineje 68. člena ZTuj-2. Ugotovitve, da tožnik jasno zavrača vrnitev v matično državo, sam niti ne prereka, kar kaže tudi na obstoj okoliščine iz pete alineje 68. člena ZTuj-2. Toženka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla še, da je podana tudi okoliščina iz zadnje alineje 68. člena ZTuj-2 (torej da je bila tožniku v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS najmanj trikrat izrečena pravnomočna sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge), pri čemer je glede na tožbene ugovore v odgovoru na tožbo dodatno pojasnila, za katere prekrške gre in kdaj so bili tožniku v zvezi z njimi izdani plačilni nalogi, kot tudi, da je to razvidno že iz obrazložitve odločbe o vrnitvi. Ne gre torej za to, kot skuša prikazati tožnik, da bi toženka zaključek, da še obstojijo razlogi za omejitev gibanja, utemeljila (zgolj) na tem, da tožnik nima veljavnega osebnega dokumenta, pač pa celota vseh ugotovljenih okoliščin tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep o obstoju nevarnosti pobega tožnika in tudi zaključek, da se izogiba vrnitvi v matično državo. Na to nenazadnje kaže tudi ugotovitev, da se je v posameznih državah, kot je konkretno pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, predstavljal z različnimi osebnimi podatki.
ZMZ-1 člen 82a, 82b, 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/4, 9, 20.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - dokazna ocena
Ukrep pridržanja ne more oziroma ne sme imeti izključno narave sankcije za preteklo dejanje tožnika, ampak mora nujno pomeniti skrajno sredstvo, nujen in sorazmeren način odvračanja nevarnosti v prihodnosti, da bi prišlo do kršitev pravice do varnosti drugih ljudi, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega manj prisilnega ukrepa.
Spoštovanje pravice do obrambe oziroma izjave pa ni absolutno, ampak so dovoljene določene omejitve, če omejitve dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa in če glede na zastavljeni cilj ne pomenijo pretiranega in nesprejemljivega posega, ki bi ogrožal samo bistvo tako zagotovljenih pravic.
V situaciji, ko je v teku postopek odvzema prostosti prosilcu zaradi enkratnega incidenta z varnostniki Azilnega doma, v katerem je prišlo do prerivanja oziroma odrivanja med več osebami v krajšem trajanju, kjer ni nobenih drugih listinskih dokazov o individualnem ravnanju prosilca tekom incidenta ali o drugih znakih nevarnega obnašanja prosilca, mora uradna oseba izpeljati ugotovitveni postopek in vpletene zaslišati. Prosilca mora zaslišati na tak način, da se pred izrekom ukrepa pridržanja prosilec lahko učinkovito brani glede na zabeležko oziroma konkreten opis dogodkov, kot ga je podal v incident vpleteni varnostnik.
Določilo 82.a člena ZMZ-1 namreč ne more ustvarjati nove pravne podlage za pridržanje, ki je ni v določilu člena 8(3) Direktive o sprejemu 2013/33/EU.
inšpekcijski ukrep - varnostna služba - zasebno varovanje - upravljanje z varnostno nadzornim centrom - alarmni sistem - tehnična sredstva - videonadzor - sodelovanje - prej sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence - imetniki licence zasebnega varovanja
Stalni nadzor se nanaša na položaj, ko je pri naročnikih zagotovljen stalni oziroma neprekinjen nadzor tehničnih sredstev varovanja, pri čemer za naročnika ni bistveno, ali ta stalni nadzor izvaja en ali več izvajalcev. Za izvajanje stalnega nadzora z vidika naročnika ni pravno pomembno, koliko časa (štiriindvajset ali osem ur dnevno) je delo upravljanja z varnostno nadzornim centrom opravljal posamezen izvajalec varovanja, če pri izvajanju tega sodeluje več izvajalcev, in kateri izvajalec ga je opravil. Pri tem tudi ni bistveno, ali je bilo delo opravljeno s časovno omejenimi vpogledi, saj je za naročnika pomembno le, da je delo opravljeno.
V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - ogrožanje varnosti - načelo sorazmernosti
V obravnavani zadevi je bistveno to, da je bilo ugotovljeno, da je bil javni red zaradi incidenta kršen, kar pa ob upoštevanju načela sorazmernosti zadostuje za ukrep omejitve gibanja v Centru za tujce.
Po presoji sodišča tožniku ne gre zaupati do te mere, da bi mu toženka podelila pogojni odpust, ob pričakovanju, da na prostosti kaznivega dejanja ne bo ponovil. Čim je temu tako, pa pogojnega odpusta ni mogoče odobriti.
Namen zakonske ureditve, ki postavlja dodaten pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja osebam z dopolnjenim 70. letom starosti in tudi skrajšuje obdobje, za katero se po tem letu starosti vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša, je razviden iz zakonodajnega gradiva za sprejem ZVoz-1. Preverjanje telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila ob dopolnitvi določene starosti in pogostejše preverjanje teh sposobnosti po tej starosti je utemeljeno z namenom zviševanja ravni varnosti vseh udeležencev v prometu.
Glede na vsebino določb 152. in 153. člena ZGO-1 in ustaljeno upravnosodno prakso, je treba v postopku izdaje odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep na navedeni zakonski podlagi, treba najprej ugotoviti, ali je bilo za obravnavano gradnjo pridobljeno gradbeno dovoljenje, nato pa, v katerem delu oziroma delih točno se objekt gradi oziroma je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ter ali je (in kako) mogoče z odstranitvijo (konkretno katerega) dela oziroma delov objekta vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. Če to ni obrazloženo, ni mogoče preizkusiti zaključka, da gre za nelegalno gradnjo v smislu določb ZGO-1, ampak gre lahko za neskladno gradnjo, kar je podlaga za izrek ukrepov po 153. členu (in ne 152. členu) ZGO-1.
vpis v imenik odvetnikov - zavrnitev vpisa - pogoji za vpis v imenik - zaupanje za opravljanje odvetniškega poklica - tožba zaradi molka organa - sprememba tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo vlogo za vpis v imenik odvetnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja, da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.
Ugotovljeno nepošteno tožnikovo ravnanje je v njegovem zastopanju strank v sodnih postopkih proti plačilu, kar je pridržano izključno odvetništvu kot delu pravosodja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - objektivni pogoj - razlaga določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekrškovni postopek - kriteriji - teža kaznivega dejanja - predpisana kazen - sankcija
Upravno sodišče je večkrat pojasnilo, da so stališča, ki so se izoblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi postopki in ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse ESČP, uporabljiva tudi v sodnih postopkih o prekrških. Tudi prekrški namreč spadajo v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, in tudi v teh postopkih je treba upoštevati minimalna ustavnopravna jamstva. Vrhovno sodišče RS je namreč kot napačno zavrnilo stališče, da se dodeljevanje BPP na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto postopka, ampak je poudarilo nasprotno, da ZBPP v pomensko odprtih normah 24. člena pri presoji dodelitve BPP na tej podlagi omogoča tudi upoštevanje vrste postopka. To pa pomeni, da je stališča Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na dodelitev BPP za kazenski postopek, za sodni postopek o prekršku treba uporabiti ob upoštevanju narave tega postopka in v njem obravnavanih protipravnih dejanj ter dejstev in okoliščin konkretnega primera in zanj relevantne pravne podlage. Sodišče sledi presoji toženke, da niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti BPP.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v celoti ugodila vlogi tožeče stranke za ustavitev predmetne izvršbe in da si ta s predmetno tožbo svojega položaja ne more izboljšati.
ZBPP člen 32, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje vloge
Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.
Povezava med funkcionarkama E. E. in G. G. s skupno občinsko upravo ni pomembna. Pomembna je njuna povezanost z Občino. Ta pa je bila ob sklepanju obravnavanih poslov nedvomno podana, saj sta pri tožeči stranki opravljali funkcijo članic občinskega sveta. Kot nesporna je bila v postopku ugotovljena tudi njuna povezanost z nosilcema zadevnih podjemov, saj sta bila nosilca podjemov v položaju družinskih članov omenjenih funkcionark in je zato povezava med Občino kot organom in funkcionarkama, ki vzpostavlja obravnavano omejitev oziroma prepoved poslovanja, ugotovljena pravilno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik je zgolj na splošno navajal, da je odnos med Arabci in Amazighi vedno napet v smislu, da Arabec ne bi hotel delati z njim, vendar po mnenju sodišča glede na vse, kar je povedal, ni mogoče sklepati, da bi zaradi tega bil prikrajšan pri zaposlitvi, saj je imel več zaposlitev in je tudi povedal, da ko je zaprosil za službo, so ga tudi povabili na razgovor in mu na koncu dejali, da je dober in primeren za delo, vendar mora plačati denar. Iz tega pa ni mogoče sklepati, da bi bil diskriminiran zaradi svoje narodnosti. Tožnik je torej zaposlitev v svoji izvorni državi imel, zgolj navajanje slabega socialnega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, pa po presoji sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna odločba
Iz 14. člena ZOro-1 izhajajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da pristojni organ posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju prvega odstavka 58. člena ZOro-1 to pomeni, da ima pristojni upravni organ podlago za odvzem orožja in orožne listine posamezniku, že če ta ne izpolnjuje enega izmed pogojev, ki izhajajo iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt preganjanja - zaščita v izvorni državi - verodostojnost
Tožnik je na izrecno vprašanje odgovoril, da ni istospolno usmerjen in da je njegova edina težava, da je bil član Facebook skupine istospolno usmerjenih, za kar ni vedel. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tako očitno, da je izvorno državo zapustil iz osebnih razlogov (družinske težave zaradi navedene objave slik na Facebooku) in ne zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi svoje istospolne usmerjenosti.
Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker zaradi nedoslednosti (neskladnosti) v njegovih izjavah ni verjela, da so bile objavljene slike v Facebook skupini istospolnih oseb povod za njegov odhod iz države in da so se dogodki zgodili tako, kot jih je predstavil. Ob takih okoliščinah pa ni izkazano tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Iz tožbenih navedb prav tako ni razvidno določno nasprotovanje stališču tožene stranke, da tožnik v zvezi z navedenimi razlogi osebne narave, tudi če bi se izkazali za resnične, ni uspel izkazati, da mu državni organi niso sposobni nuditi zaščite.
Ni nujno, da vse osebe, ki so upravičene do zaščite zaradi spoštovanja načela nevračanja, tudi izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. V primeru pravnomočno zavrnjene prošnje za mednarodno zaščito oseba postane tujec in pride v pristojnost policije. Če dejstva ali okoliščine kažejo na obstoj razlogov, ki preprečujejo odstranitev tujca iz Republike Slovenije, mora uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopkov mednarodne zaščite, o tem nemudoma obvestiti policijo, ki mora ravnati v skladu z 72. členom (prepoved odstranitve tujca) in z 73. členom ZTuj-2 (dovolitev zadrževanja).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - Državno odvetništvo - oškodovanec - prosilec kot oškodovanec - kazenski postopek - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravica in interesih v civilnem postopku. Takšen je položaj prosilcev v konkretni zadevi - kazenskem postopku, od izida katerega bi bila odvisna tudi poznejša odločitev o njunih pravicah in interesih v civilnem postopku. V interesu pravičnost je, da je prosilcema v zvezi z uveljavljanjem premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če nimata ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njuna pravica do poštenega sojenja.
davčna izvršba - zastaranje terjatve - odprava odločbe - zastaranje pravice do izterjave - zavrnitev tožbe
Če se upravna odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, vendar pa sodišče meni, da je zmotno stališče, da je ena od pravnih posledic, ki se odpravijo, tudi pretrganje zastaranja. Pretrganje zastaranja se ne navezuje na odločbo oziroma njen izrek, temveč na uradno dejanje, usmerjeno v odmero ali izterjavo obveznosti, s katerim je posameznik seznanjen. Odprava odločbe tako ne pomeni, da postopkovno dejanje, usmerjeno v izterjavo obveznosti, ni bilo opravljeno. Učinki odprave odločbe nimajo vpliva na zastaranje odmere davka. Za vprašanje zastaranja izterjave davka ozroma druge obveznosti ne more veljati drugače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno zaključena, prosilec za zastopanje v takšnem postopku ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj je organ o zadevi že odločil, kar pomeni, da se v postopku ne izvaja več nobenih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi bi bilo potrebno strankino zastopanje. V primeru, ko organ ugotovi, da stranka prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek, ki je bil že pravnomočno zaključen, mora organ v odločbi pojasniti, kdaj in s katerim aktom je bil postopek končan, iz upravnega spisa pa mora biti razvidno, na podlagi katerih dokaznih sredstev (npr. iz katerih listin - akta organa, izpiska iz sodnega vpisnika, odgovora na poizvedbo pri organu, ki je vodil postopek itd.) je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pravnomočno zaključen, saj je prav to dejstvo ključno za izdajo zavrnilne odločbe