zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da izvedenec, ki oškodovanca in njegovih poškodb ni videl, le teoretično razglablja o možnosti nastanka hude telesne poškodbe zgolj na podlagi zdravniškega spričevala, zagovornik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo
Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo kakšnega procesnega dejanja nima opravičenega razloga. Opravičeni razlog pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21149
KZ člen 97, 97/2.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/2.
odvzem premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo iz 1. odstavka 97. člena KZ, da se premoženjska korist odvzame samo, kolikor presega premoženjskopravni zahtevek, ki je bil oškodovancu prisojen v kazenskem postopku, se uporabi tudi v primeru, ko je bil premoženjskopravni zahtevek še pred izrekom sodbe v kazenskem postopku pravnomočno dosojen oškodovancu v pravdi.
denacionalizacija - obseg vračanja premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - prodaja podjetja - intelektualna lastnina
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje premoženja v času podržavljenja pa je vezano na tedanje ekonomske razmere, ko opisana intelektualna lastnina ni mogla biti predmet trženja. Uporaba določbe prvega odstavka 44. člena ZDen torej ne more zajemati v analogni uporabi določb ZGD o definiciji pojma podjetja. Današnja vrednost državi v letu 1960 prodanega podjetja se torej lahko nanaša le na stvari, ki so tedaj mogle biti predmet trženja. Intelektualna lastnina med te stvari ne spada.
vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost odvetnika v pisarni
Če je stranka zamudila rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, potem to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.
Inšpekcijski ukrep odreditve zdravstvenega pregleda (7. točka 47. člena Zakona o nalezljivih boleznih) se izreče, če posameznik, za katerega je podan sum na bolezen, ki je z zakonom določena za nalezljivo in za katero preprečevanje in obvladovanje so z zakonom določeni posebni ukrepi, ne ravna v skladu z odrejenim posebnim ukrepom.
Sodišče odloča v upravnem sporu o tistem, kar je sporno; če je bilo z izpodbijanim aktom odločeno o pritožbi zoper odločitev o zavrženju tožnikove vloge kot prepozne, je sporno le vprašanje, ali je tožnik pravočasno vložil vlogo.
Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve.
upravičenci do denacionalizacije - tuji državljani - hrvaški državljani - vzajemnost
V primeru, ko je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja umrl pred odločitvijo o denacionalizaciji, je treba izpolnjevanje pogoja iz 1. člena ZDen-B presojati glede na ureditev v času odločanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Izjemo iz 4. odstavka 420. člena ZKP, da je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, ni mogoče tolmačiti tako, da je zahteva dovoljena tudi zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora.
Ni podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje, če organ prve stopnje ni izdal nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje.
ZKP člen 39, 44, 236, 236/1-5, 251, 251/1, 442/1, 442.ZZDej člen 51, 51/1, 51/3.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - zaslišanje obdolženca - priznanje obdolženca - izvedenci - kdo ne sme biti postavljen za izvedenca - zdravnik - oprostitev pričanja - izločitev izvedenca
Kljub temu da 1. odstavek 442. člena ZKP govori o predhodnem zaslišanju obdolženca, njegovo zaslišanje ni pogoj za odločitev v kazenski zadevi. Potrebna je le njegova prisotnost na glavni obravnavi (izjemo določata citirana določba in 3. odstavek 307. člena ZKP), poleg tega pa mu mora biti dana možnost, da se zagovarja.
Razlog, zaradi katerega osebe iz 236. člena ZKP ne morejo biti postavljene za izvedence na podlagi 251. člena ZKP, je njihova povezanost z obdolžencem, zaradi katere obstoji dvom v njihovo nepristranskost. To je lahko tudi razlog za njihovo izločitev na podlagi 39. v zvezi s 44. členom ZKP.
Oseb iz 5. točke 1. odstavka 236. člena ZKP v primeru, da zanje velja dolžnost, da morajo kot tajnost ohraniti tisto, kar so zvedele pri opravljanju svojega poklica in so zaradi tega oproščene dolžnosti pričanja, ni mogoče postaviti za izvedence. Oprostitev pričanja pa velja le glede dejstev, za katera velja dolžnost varovanja tajnosti, zato je glede ostalih dejstev privilegirane priče mogoče zaslišati.
V skladu s 3. odstavkom 51. člena ZZDej lahko sodišče zdravstvenega delavca odveže dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. S tem ko ga postavi za izvedenca, je s strani sodišča podana taka odveza.
pristojnost odločanja v upravnem sporu - akt poslovanja
Akti, s katerimi je ministrstvo dalo tehnična navodila upravnim enotam glede poslovanja v zvezi z zbiranjem podpisov volilcev v podporo naknadnega zakonodajnega referenduma, niso upravni akti niti drugi akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.
Sodišče druge stopnje je ravnalo prav, ko je pritožbo obtoženčevega zagovornika, ki jo je vložil zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora, zavrglo kot nedovoljeno (3. odstavek 402. člena ZKP).
Stranki sta se s tem, ko sta v pogodbo vpisali ceno in obroke v tuji valuti, vsebinsko dogovorili za valutno klavzulo. Izpolnitev obveznosti iz pogodb, v katerih je bila cena izražena v tuji valuti, je bilo med domačimi osebami dovoljena le v domačem denarju (in je še danes). Pogodbene stranke so se odločale za takšen zapis pogodb zato, ker je bila vrednost domačega denarja nestabilna, in so na ta način zavarovale vrednost svojih terjatev. Valutna klavzula je bila v času sklenitve sporne pogodbe že dovoljena (nekdanji zvezni zakonodajalec je prepoved odpravil 1.1.1990 z Zakonom o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju, Ur. l. SFRJ, št. 85/89).
Valutna klavzula pomeni (je pomenila tudi v času sklenitve pogodbe), da je znesek denarne obveznosti v domačem denarju vezan na spremembo vrednosti tuje valute (sedaj je definirana v 5. členu ZDP).
Vsebina pravnega pojma valutne klavzule je taka, da vsebuje strinjanje s spremembo nominalne vrednosti plačil v domačem denarju, in je zato presoja sodišča druge stopnje, da tožniku namen tega dogovora ni mogel ostati neznan, tudi materialnopravno pravilna (ignorantia iuris nocet).
Na občni seji je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 22. in 23.06.1993 sprejelo pravno mnenje (Poročilo o sodni praksi VS RS, št. 1/93, str. 23 - 25), po katerem imajo stranke za terjatve, ki so izražene v tuji valuti, pravico do zamudnih obresti po obrestni meri, ki jo banka v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v tuji valuti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21152
KZ člen 126, 126/5, 205, 234, 234/1, 244, 244/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - oškodovanje upnikov - kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravljalske pristojnosti direktorja na področju urejanja delovnih razmerij niso gospodarska dejavnost v smislu 5. odstavka 126. člena KZ in zato ne predstavljajo zlorabe pooblastil s tega področja.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ zato ni podano, prav tako pa tudi ne drugo kaznivo dejanje s področja gospodarske dejavnosti.
Pravica do odpravnine ni navedena v določbi 205. člena KZ kot temeljna pravica delavcev, zato ne more biti predmet kazenskopravnega varstva po navedeni določbi.
izpodbijanje sodbe sodišča splošne pristojnosti v upravnem sporu
Sodba sodišča splošne pristojnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Upravno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, katero izredno pravno sredstvo v civilni zadevi je nameravala vložiti tožeča stranka.
Če blago v tranzitu ni prijavljeno pri namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Dejstvo prestopa blaga v tranzitu čez carinsko črto se po zakonu dokazuje s potrdilom prevzemne carinarnice.
Dokazovanje tega dejstva je dopustno tudi z drugimi dokazi, vendar v tem primeru nosi dokazno breme carinski zavezanec.