Sodišče odloča v upravnem sporu o tistem, kar je sporno; če je bilo z izpodbijanim aktom odločeno o pritožbi zoper odločitev o zavrženju tožnikove vloge kot prepozne, je sporno le vprašanje, ali je tožnik pravočasno vložil vlogo.
Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve.
upravičenci do denacionalizacije - tuji državljani - hrvaški državljani - vzajemnost
V primeru, ko je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja umrl pred odločitvijo o denacionalizaciji, je treba izpolnjevanje pogoja iz 1. člena ZDen-B presojati glede na ureditev v času odločanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Izjemo iz 4. odstavka 420. člena ZKP, da je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, ni mogoče tolmačiti tako, da je zahteva dovoljena tudi zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora.
Inšpekcijski ukrep odreditve zdravstvenega pregleda (7. točka 47. člena Zakona o nalezljivih boleznih) se izreče, če posameznik, za katerega je podan sum na bolezen, ki je z zakonom določena za nalezljivo in za katero preprečevanje in obvladovanje so z zakonom določeni posebni ukrepi, ne ravna v skladu z odrejenim posebnim ukrepom.
vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost odvetnika v pisarni
Če je stranka zamudila rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, potem to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.
denacionalizacija - obseg vračanja premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - prodaja podjetja - intelektualna lastnina
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje premoženja v času podržavljenja pa je vezano na tedanje ekonomske razmere, ko opisana intelektualna lastnina ni mogla biti predmet trženja. Uporaba določbe prvega odstavka 44. člena ZDen torej ne more zajemati v analogni uporabi določb ZGD o definiciji pojma podjetja. Današnja vrednost državi v letu 1960 prodanega podjetja se torej lahko nanaša le na stvari, ki so tedaj mogle biti predmet trženja. Intelektualna lastnina med te stvari ne spada.
Tožnik je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 2.500,00 tedanjih din, pri čemer je navedena dinarska označba bila spremenjena v 2.500,00 SIT. Ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisanega zneska, zaradi česar je bilo treba po določbi 377. člena ZPP revizijo zavreči.
Če blago v tranzitu ni prijavljeno pri namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Prestop blaga v tranzitu čez carinsko črto dokazuje stranka s potrdilom prevzemne carinarnice, lahko pa tudi z drugimi dokazi, ki pa jih carinski organ presoja po pravilih ZUP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da izvedenec, ki oškodovanca in njegovih poškodb ni videl, le teoretično razglablja o možnosti nastanka hude telesne poškodbe zgolj na podlagi zdravniškega spričevala, zagovornik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pravilna je zavržba tožbe, če je bila tožeča stranka kot tujka večkrat opozorjena na odpravo pomanjkljivosti tožbe, pa tega ni naredila, niti ni tožbe, s predpisano vsebino, dopolnila oseba, ki jo je tožeča stranka navedla kot svojo pooblaščenko v Republiki Sloveniji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21167
KZ člen 311, 311/3.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - opis dejanja - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj to, da tujci, ki naj bi jih hudodelska združba - tudi s sodelovanjem obtoženca - na prepovedan način spravila čez državno mejo Republike Slovenije, niso poimensko navedeni, ne pomeni, da dejanji nimata znakov kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ.
Sodišče je pripor zoper obtoženca podaljšalo iz razloga begosumnosti, torej, ker je to neogibno potrebno za potek postopka. Zato ni bilo dolžno ugotavljati, zakaj bi izpustitev obtoženca na prostost pomenila tako velik poseg v pravico ljudi do varnosti, da bi to narekovalo podaljšanje pripora.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo
Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo kakšnega procesnega dejanja nima opravičenega razloga. Opravičeni razlog pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21149
KZ člen 97, 97/2.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/2.
odvzem premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo iz 1. odstavka 97. člena KZ, da se premoženjska korist odvzame samo, kolikor presega premoženjskopravni zahtevek, ki je bil oškodovancu prisojen v kazenskem postopku, se uporabi tudi v primeru, ko je bil premoženjskopravni zahtevek še pred izrekom sodbe v kazenskem postopku pravnomočno dosojen oškodovancu v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21158
KZ člen 25.ZKP člen 420, 420/2.
sostorilstvo - tatvina - vrednost ukradene stvari - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrednost prilaščenih stvari se ne ocenjuje glede na delež posameznega sostorilca pri protipravni prilastitvi stvari. Pomembna je skupna vrednost stvari, ki so si jih sostorilci prilastili s skupno dejavnostjo, torej ne glede na vrednost predmetov, ki si jih je prilastil posamezni sostorilec.
Določila 4. odstavka 199.a člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da je mogoče odrediti pripor, ne da bi bila obdolžencu, ki je bil do tedaj v hišnem priporu, in zagovornici dana možnost, da se izjavita o navedbah v predlogu okrožne državne tožilke za odreditev pripora.
pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - smrt brata - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega
Mladoletna tožnica je bila ob bratovi smrti stara 16 mesecev. Pokojni je zaradi šolanja in bivanja na drugem kraju prihajal domov le ob koncu tedna. Življenje v domu internatskega značaja in vračanje domov ob koncu tedna sicer še ne pomeni, da bi moglo priti do pretrganja trajne življenjske skupnosti, vendar pa v starosti 16-ih mesecev deklica še ni bila sposobna - ob časovno omejenih stikih - navezave takšnega čustvenega stika, da bi bratova smrt porušila njeno duševno ravnovesje. Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da se med pokojnim in deklico ni vzpostavila takšna medsebojna navezanost, da bi otrok lahko občutil bratovo izgubo kot duševno bolečino.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je sodišče dejstva v zvezi z obsojenčevim poslovanjem zmotno ugotovilo, zahteva za varstvo zakonitosti s ponujanjem njihove lastne ocene uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
prisilni privod obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenka je sporočila, da se glavne obravnave ne bo udeležila iz zdravstvenih razlogov. Kljub pozivu, naj predloži zdravstveno dokumentacijo, tega ni storila, niti ni prišla na narok za glavno obravnavo. Sodišče je zato pravilno odredilo njen prisilni privod na naslednji narok za glavno obravnavo.