ZRPPN člen 26, 26/2. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 73.ZDen člen 3, 4.
denacionalizacija zemljišč
Če ni razjasnila, za kakšno vlogo pravzaprav gre, tožena stranka ni imela podlage za obravnavo vloge za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi kot zahteve za denacionalizacijo razlaščenih nepremičnin.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 175, 176, 177, 200, 414, 423.
objektivna odgovornost - telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev negmotne škode - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - vsebina solidarnosti dolžnikov - varstvena dolžnost imetnika - pištola - solidarna odgovornost tretjega
Kadar objektivna odškodninska odgovornost imetnika nevarne stvari (pištole) ni izključena s katerim od razlogov po 177. členu ZOR, je lahko soodgovornost tretjega (neposrednega povzročitelja škode) le solidarna. V pravdi med oškodovancem in soodgovornimi osebami se deleži odgovornosti ne ugotavljajo. Hipotetične soodgovornosti neposrednega povzročitelja škode, ki ni več živ, ni treba ugotavljati, ker to glede na vsebino solidarnosti dolžnikov po 414. členu ZOR ne bi moglo vplivati na obseg odgovornosti tožene stranke nasproti tožnici.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - prepletanje oblik negmotne škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zmotna uporaba materialnega prava
Kadar je odškodnina za več oblik nepremoženjske škode (v seštevku ali skupno) pravilno odmerjena, ne gre za nepravilno uporabo materialnega prava, če bi bila utemeljena zgolj drugačna notranja razmejitev med odškodnino za več oblik škode. Predmet materialnopravne presoje je le pravilnost odločitve (izreka sodbe).
Prepoved valutne klavzule iz 395. člena ZOR v času sklenitve pogodbe med pravdnima strankama ni več veljala (prvi odstavek 5. člena Zakona o deviznem poslovanju, Uradni list RS, št. 1/1991-I - v nadaljevanju ZDP). Ob dogovorjeni valutni klavzuli je imel tožnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti le v domači valuti. Pri tem pa je imel dve možnosti. Lahko bi zahteval plačilo nemških mark v tolarski protivrednosti v času plačila, ali pa plačilo v tolarjih. Ker tožnik uveljavlja plačilo v domačem denarju, mu od neplačane terjatve pripadajo tudi tolarske obresti.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - služba varovanja kot nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina denarne odškodnine
Opravljanje dela varnostnika v ugotovljenih razmerah, to je v nočnem času, ko je bil dolžan oborožen obhoditi nekajkrat celotno območje elektrarne ob bregovih reke (Drave) in visokem jezu, kjer je bil izpostavljen nevarnostim, ki bi lahko ogrozile objekt varovanja, predstavlja nevarno dejavnost, iz katere izhaja povečana nevarnost nastanka škode za življenje in zdravje ljudi v smislu 173. oziroma 174. člena ZOR. Za tako škodo pa odgovarja delodajalec, pri katerem je delavec pretrpel škodo na delu ali v zvezi z delom.
telekomunikacije - podelitev koncesije brez javnega razpisa - pravni interes
Tožeča stranka z ničemer ni izkazala pravice do konkuriranja za dodelitev koncesije na podlagi 5. odstavka 67. člena Zakona o telekomunikacijah in je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
pomanjkljiva odločba tožene stranke - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja
Če potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu v tujini potrjuje tudi, da je bilo izdano vozniško dovoljenje in da velja do 27.9.2001, tožena stranka tega dokaza ni mogla zavrniti le z razlogi, ki se nanašajo na vozniški izpit, opravljen v tujini.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - komunalna javna služba - popravilo pločnika - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Tožnica bi bila pri stopanju na pločnik lahko še bolj skrbna, vendar pa opustitev še večje skrbnosti od ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob upoštevanju opustitev zavarovanca tožene stranke, po mnenju revizijskega sodišča predstavlja tako zanemarljiv prispevek tožnice k temu, da je prišlo do škodnega dogodka in nastanka škode, da ga ni mogoče opredeliti kot tožničino krivdo za to, da je nastala škoda (prvi odstavek 192. člena ZOR).
Zavarovanec tožene stranke ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je brez utemeljenega razloga kot organizacija, ki opravlja komunalno storitev (184. člen ZOR), z ureditvijo poškodovanega roba pločnika in pločnika samega odlašal več kot mesec dni. Poškodovani pločnik je predstavljal oviro za ljudi, saj je bil zaradi prometne nesreče poškodovan, na njem pa so bili kosi asfalta in granitne kocke. Zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je podana izključna odgovornost zavarovanca tožene stranke.
prisilni privod obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenka je sporočila, da se glavne obravnave ne bo udeležila iz zdravstvenih razlogov. Kljub pozivu, naj predloži zdravstveno dokumentacijo, tega ni storila, niti ni prišla na narok za glavno obravnavo. Sodišče je zato pravilno odredilo njen prisilni privod na naslednji narok za glavno obravnavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21158
KZ člen 25.ZKP člen 420, 420/2.
sostorilstvo - tatvina - vrednost ukradene stvari - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrednost prilaščenih stvari se ne ocenjuje glede na delež posameznega sostorilca pri protipravni prilastitvi stvari. Pomembna je skupna vrednost stvari, ki so si jih sostorilci prilastili s skupno dejavnostjo, torej ne glede na vrednost predmetov, ki si jih je prilastil posamezni sostorilec.
Določila 4. odstavka 199.a člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da je mogoče odrediti pripor, ne da bi bila obdolžencu, ki je bil do tedaj v hišnem priporu, in zagovornici dana možnost, da se izjavita o navedbah v predlogu okrožne državne tožilke za odreditev pripora.
pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - smrt brata - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega
Mladoletna tožnica je bila ob bratovi smrti stara 16 mesecev. Pokojni je zaradi šolanja in bivanja na drugem kraju prihajal domov le ob koncu tedna. Življenje v domu internatskega značaja in vračanje domov ob koncu tedna sicer še ne pomeni, da bi moglo priti do pretrganja trajne življenjske skupnosti, vendar pa v starosti 16-ih mesecev deklica še ni bila sposobna - ob časovno omejenih stikih - navezave takšnega čustvenega stika, da bi bratova smrt porušila njeno duševno ravnovesje. Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da se med pokojnim in deklico ni vzpostavila takšna medsebojna navezanost, da bi otrok lahko občutil bratovo izgubo kot duševno bolečino.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je sodišče dejstva v zvezi z obsojenčevim poslovanjem zmotno ugotovilo, zahteva za varstvo zakonitosti s ponujanjem njihove lastne ocene uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21167
KZ člen 311, 311/3.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - opis dejanja - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj to, da tujci, ki naj bi jih hudodelska združba - tudi s sodelovanjem obtoženca - na prepovedan način spravila čez državno mejo Republike Slovenije, niso poimensko navedeni, ne pomeni, da dejanji nimata znakov kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ.
Sodišče je pripor zoper obtoženca podaljšalo iz razloga begosumnosti, torej, ker je to neogibno potrebno za potek postopka. Zato ni bilo dolžno ugotavljati, zakaj bi izpustitev obtoženca na prostost pomenila tako velik poseg v pravico ljudi do varnosti, da bi to narekovalo podaljšanje pripora.
Pravilna je zavržba tožbe, če je bila tožeča stranka kot tujka večkrat opozorjena na odpravo pomanjkljivosti tožbe, pa tega ni naredila, niti ni tožbe, s predpisano vsebino, dopolnila oseba, ki jo je tožeča stranka navedla kot svojo pooblaščenko v Republiki Sloveniji.
Tožnik je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 2.500,00 tedanjih din, pri čemer je navedena dinarska označba bila spremenjena v 2.500,00 SIT. Ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisanega zneska, zaradi česar je bilo treba po določbi 377. člena ZPP revizijo zavreči.
Če blago v tranzitu ni prijavljeno pri namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Prestop blaga v tranzitu čez carinsko črto dokazuje stranka s potrdilom prevzemne carinarnice, lahko pa tudi z drugimi dokazi, ki pa jih carinski organ presoja po pravilih ZUP.