KZ (1951) člen 90, 90/1, 90/2, 226, 226/1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/2-6, 2, 2/1.ZKP člen 358, 358-1.
nedovoljena trgovina - časovna veljavnost kazenskega zakona
Glede na čas storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine (od leta 1947 do leta 1950) sodišče ne bi smelo uporabiti KZ-51 in dejanja pravno opredeliti po 1. odstavku 226. člena navedenega zakonika, ampak bi moralo uporabiti 6. točko 2.odstavka 1. člena Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS). Ker pa opis dejanja v izreku nima vseh znakov kaznivega dejanja po ZTŠS - ni navedeno, po katerem predpisu naj bi bilo obsojenkino ravnanje prepovedano in imelo znake kaznivega dejanja iz te prepovedi - je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in z uporabo 1. točke 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. Konvencija ZD o otrokovih pravicah člen 3, 22.
priznanje pravice do azila mladoletniku brez spremstva
Mladoletniku brez spremstva se kljub izpolnjevanju pogojev za pridobitev azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil pravica do azila ne prizna, ker je zanj koristneje, da se v skladu 3. in 22. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah uveljavi njegova pravica do ponovne združitve z njegovo družino, ker zato ni ovir.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2001146
ZKP člen 372-1.KZ člen 224, 224/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ni pomanjkljiv, če je navedeno, da je obdolženec poškodoval tujo stvar na ta način, da je v garažni hiši zlomil dvižno zapornico, last d.o.o., ter povzročil škodo v višini 417,29 EUR.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je razveljavilo prvostopenjsko sodbo glede enega od kaznivih dejanj iz razloga po 11. točki 371. člena ZKP. Samo na podlagi nasprotij v prvostopenjski sodbi, zaradi katerih je sodišče druge stopnje ni moglo preizkusiti glede nekaterih odločilnih dejstev, ni mogoče trditi, da okoliščine, na katere je sodišče oprlo svojo ugotovitev o obtoženkini begosumnosti, niso izkazane z zadostno stopnjo verjetnosti.
Če so pogodbeno dogovorjene zamudne obresti na glavnico v nemških markah po preračunu v SIT nižje od zakonskih zamudnih obresti na glavnico v SIT, potem zamudne obresti (na glavnico v nemških markah) niso oderuške.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga po vrednosti, količini in vrsti.
Zaradi prisilne poravnave se sicer lahko zmanjša ali kako drugače spremeni obveznost nakazovalca do prejemnika nakazila, ne pa tudi obveznost nakazanca do prejemnika nakazila. Iz tega razloga tožena stranka (kot nakazanec) ne more uveljavljati ugovorov zaradi sklenjene prisilne poravnave glede obveznosti nakazovalca kadar zahteva prejemnik nakazila izpolnitev od nakazanca (drugi odstavek 1022. člena ZOR).
Pravice, ki so po ZASP lahko temelj za civilno kazen, so materialne avtorske pravice, kršitve, ki se z njo sankcionirajo, pa lahko izhajajo iz neposlovnega ali poslovnega razmerja.
Zamuda s plačilom honorarja nima za posledico plačila civilne kazni.
168. člen ZASP omogoča sodniku široko polje proste presoje in s tem popolno prilagoditev sankcije konkretnemu dejanskemu stanju. Določba, ki jo je glede na njeno (kaznovalno) naravo treba restriktivno tolmačiti, zahteva upoštevanje vseh okoliščin, ki zadevajo obnašanje obeh pravdnih strank med izvrševanjem pogodbe, zlasti pa stopnjo krivde kršilca.
Čeprav tožnik izkaže pravni interes za vložitev tožbe, mora ta interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Z zavrnitvijo njegove pritožbe proti sodbi, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o odvzemu orožja, je postala prvostopna odločba pravnomočna in odložitev izvršbe, ki je bila predmet obravnavanega spora, po ZUS ni več možna in se zato njegov pravni položaj ne more spremeniti, zgolj ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijane sodbe pa bi bilo zanj brez učinka.
stroški kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - stroški pooblaščenca oškodovanca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v primeru, ko je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, mora obsojenec ob pogoju, da je bila izrečena obsodilna sodba, plačati potrebne izdatke in nagrado takega zagovornika. Le v primeru, ko bi bilo zaradi plačila nagrade in potrebnih izdatkov zagovorniku ogroženo obsojenčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, se ti stroški izplačajo iz proračunskih sredstev (1. odstavek 97. člena ZKP).
revizija proti zavrženju revizije - sklep o mirovanju postopka - dovoljenost revizije
Sklep o ugotovitvi nastopa mirovanja postopka (še) ni sklep o tem, da je postopek pravnomočno končan. Pravdni stranki sta v pravnem pouku celo opozorjeni na svojo pravico, da smeta v zakonsko določenem roku predlagati nadaljevanje postopka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je zavrglo nedovoljeno revizijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - skupni prostori - pridobitev pravice stvarne služnosti - priposestvovanje - pravica uporabe - viciozna posest - pogodbena volja strank
Kakšno pravno razmerje nastane med strankama, je odvisno predvsem od njune volje. Če ta ni jasno izražena, jo sodišče ugotovi s pomočjo pravil razlage. Šele če volje za sklenitev pogodbe ni bilo, lahko sodišče v primerih, ki jih določa zakon, ugotavlja v zakonu določene okoliščine, na podlagi katerih nato ugotovi, kakšno razmerje je med njima nastalo. Če torej stranki ustanovita neko civilnopravno razmerje z veljavno pogodbo, ima pogodba prednost pred pridobitvijo pravice oziroma pred nastankom razmerja na podlagi zakona. Če bi pogodbenik brez soglasja drugega pogodbenika dovoljenje za uporabo začel samovoljno razglašati za stvarno pravico (služnost), bi že s tem trčil ob prepoved priposestvovanja po drugem odstavku 54. člena ZTLR. Animus tudi v takšnih primerih ni brez pomena. SZ se za družinske stanovanjske hiše ne uporablja (prvi in tretji odstavek 7. člena SZ) oziroma se zanje uporablja le, če se stranki tako dogovorita.
priznanje tuje arbitražne odločbe - obvestilo o arbitražnem postopku - vročitev tožbe - možnost uveljavljanja pravic v postopku
Obvestilo o imenovanju arbitra je samo eden od pogojev, ki morajo biti za priznanje tuje arbitražne odločbe izpolnjeni po določbi 7. točke 1. odstavka 106. člena ZMZPP. V isti točki navedene zakonske določbe je namreč predpisano, da se zavrne priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe tudi, če nasprotna stranka ni bila pravilno obveščena o arbitražnem postopku ter da ji niti s kakšnim drugim ravnanjem ni bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku.
Vročitev tožbe nasprotni stranki je edini način, na katerega se jo seznani s tem, zakaj in o čem teče pred arbitražo postopek proti njej.
Iz ugotovitev drugo in prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil aneks k pogodbi v nasprotju s 19. členom splošnih pogojev poslovanja. V takšnem primeru velja ureditev po aneksu (in ne 19. člen splošnih pogojev poslovanja), ker je aneks posebni dogovor po četrtem odstavku 12. člena ZOR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21159
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/6.ZKP člen 371, 371/1-7, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje trditev - navidezni stek - opravičljiva zmota - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve stori, kdor raznaša tuje trditve. Raznašanje lastnih žaljivih obdolžitev je še vedno le zatrjevanje in lahko vpliva na oceno teže kaznivega dejanja glede na krog oseb, ki jim je bila trditev sporočena, kakor tudi glede na število ponovitev.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga, po vrednosti, količini in vrsti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Za obdobje skrivanja niso podani pogoji za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja; vrsto in višino ter postopek uveljavljanja pravic pa ureja poseben zakon.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - sodna praksa - namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Okoliščina, da je tožnica vezana na uporabo bergel, terja ustrezno odmero odškodnine. Na drugi stopnji določena odškodnina iz tega naslova je po oceni revizijskega sodišča temu primerna, višja bi bila nezdružljiva z namenom odškodnine in bi neutemeljeno odstopala od odškodnin, ki jih sodna praksa pozna v podobnih primerih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21255
ZKP člen 340, 340/1-1, 442, 442/2, 445, 445/1, 552, 552/2.KZ člen 3, 3/2.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji senata - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje ni dolžno vabiti obsojenca in zagovornika na pritožbeno sejo, ker to stori le, če spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
V skladu z določbo 2. odstavka 3. člena KZ, ki je že veljal v času sojenja na prvi stopnji, bi bilo treba za obsojenca uporabiti milejši zakon, to je določbo 1. odstavka 133. člena in ne 1. odstavka 54. člena KZ-77. S tem ko je v KZ za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe predpisana namesto zgolj zaporne kazni alternativno tudi denarna kazen, je kazenska določba omiljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - zloraba procesnih pravic kot samostojni razlog izrednega pravnega sredstva - nezgodno zavarovanje - določenost zavarovalne vsote - stopnja invalidnosti - sodelovanje izvedenca - zvišanje tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine - zastaranje terjatve proti zavarovalnici
Procesne kršitve načela prepovedi procesnih pravic, ki je utemeljena le na 11. členu ZPP, sodišče ne more upoštevati kot samostojnega razloga za izpodbijanje pravnomočne odločbe.
Ni utemeljen ugovor zastaranja, ki ga poda tožena stranka glede zvišanja tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine zaradi invalidnosti, do katerega je prišlo na podlagi podanega izvedenskega mnenja, če zavarovalna vsota v polici nezgodnega zavarovanja ni določena v fiksnem znesku, za opredelitev višine terjatve pa je potrebno sodelovanje izvedenca.