ustavitev postopka zaradi nove odločbe - taksna oprostitev
Kadar tožnik na poziv sodišča po 2. odstavku 37. člena ZUS izjavi, da je z novo odločbo, ki je bila izdana med upravnim sporom, zadovoljen, sodišče postopek ustavi. Tožnik ne more zahtevati, da sodišče odloči o glavni stvari, kadar je bila predmet obravnavanega spora odločba o prekinitvi postopka.
Taksna oprostitev učinkuje samo za postopek, v katerem je oprostitev priznana, in drugačna odločitev v drugem postopku, ki ima za podlago druge ugotovitve o tožnikovem premoženjskem stanju, ni nepravilna.
Kadar sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks zaradi vložene pritožbe še ni pravnomočen, ni zakonite podlage za izdajo naloga, opomina in sklepa o odmeri takse. Taksna obveznost v primerih, ko ni predlagana taksna oprostitev, nastane z vložitvijo tožbe, za sodno odločbo pa, kadar stranka ni navzoča na obravnavi ali te ni bilo, pa ko je stranki vročena ta odločba. Kadar taksa za tožbo ni plačana, sodišče pošlje stranki opomin in ji odmeri opominsko takso, za sodno odločbo pa ji pošlje nalog za plačilo takse in če v petnajstih dneh takse ne plača, ji pošlje opomin in odmeri opominsko takso.
povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev - denarna odškodnina
Sodišče mora, ko odloča na temelju prvega odstavka 198. člen ZOR, pretehtati svojo odločitev. Potrebno je varovati tako čast (in možnost za pridobivanje dohodka) kot tudi svobodo izražanja misli.
Pri oceni, ali so bile besede žaljive ali ne, ima določen pomen tudi dejstvo, da časopisa A. in B. nista strokovni glasili. Za njuno izražanje veljajo bolj široki okviri kot za pisanje strokovnih glasil. Pomembna je tudi okoliščina, da sta tožeči stranki oglašali svojo dejavnost, še preden sta bila objavljena sporna članka. S tem sta sami izpostavili svojo dejavnost, ki je bila kot sami pravita, občutljiva, pozornosti javnosti. Tožena stranka je prav zato v spornih člankih smela pisati bolj kritično, kot bi bila lahko, če se tožeči stranki z oglašanjem ne bi bili sami obrnili na javnost.
ZUS člen 16.ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/6, 150, 150/1.
vročitev - pooblaščenec
Če je bila sodba vročena pooblaščencu tožnika, se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki (6. odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).
Sodišče nerazumljive in nepopolne tožbe ne more obravnavati. Če tožnik na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS pomanjkljivosti v tožbi ne popravi in je sodišče ne more obravnavati, jo v smislu 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže.
Ugotovitev, da so tožeče stranke na naroku spremenile le pravno podlago svojega tožbenega zahtevka, saj je dajatveni del ostal nespremenjen, glede na določbo 3. odstavka 185. člena ZPP ne dovoljuje prenosa pristojnosti na Okrajno sodišče.
Če je tožba nepopolna in nerazumljiva, zahteva sodišče od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, obenem pa ga pouči, kako in kaj naj napravi, in ga opomni na posledice, če ne bi ustregel tej zahtevi (1. odstavek 29. člena ZUS; če tožnik ne ravna po zahtevi sodišča, se tožba, ki je ni mogoče obravnavati, zavrže na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - preselitev v istem okupacijskem območju
Zgolj preselitev družine v drug kraj v istem okupacijskem območju brez dokaza o konkretnih prisilnih ukrepih in dejanjih, ki jih je izvajal okupator na tožničine starše, ne daje podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, ki je bil rojen v času trajanja take preselitve.
Obravnavana pogodba ni nična zato, ker na podlagi nje prodajalec ni prejel kupnine. Neplačilo kupnine ni razlog za ničnost pogodbe. Morebitni dogovor pogodbenikov o tem, da se kupnina ne plača, je pravno dopusten.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga, po vrednosti, količini in vrsti.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - prisilna mobilizacija v tujo vojsko
Statusa žrtve vojnega nasilja ne more pridobiti oseba, ki je pred 6.4.1991 prebivala v Avstriji in je bila 4.2.1941 vpoklicana v redne enote nemške vojske na območju Štajerske.
ugotovitev obsega zapuščine - izločitev iz zapuščine - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja
O obsegu solastnega deleža, ki spada v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank, je sodišče odločalo glede na zatrjevane pravne in dejanske naslove za pridobitev lastninske pravice oziroma solastninskih deležev.
ZOR člen 200, 201, 201/1.ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377.ZS člen 108, 109.
povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt matere - višina denarne odškodnine - enotna sodna praksa - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ne gre pritrditi revizijskemu stališču, da bi morala biti prisojena nižja odškodnina, ker so v vlogo ponesrečene tožnikove matere stopili stari starši. Prisojene odškodnine za mladoletne oškodovance se namreč ravnajo po tem, da otrok ostane v ožji ali širši družinski skupnosti. Če pa ostane sirota brez sorodstva, se to posebej upošteva. Sicer pa "drugi subjekt", ki naj bi vstopil na mesto ponesrečene matere mladoletnega tožnika, praviloma ne more, zlasti ne na čustvenem področju, nadomestiti izgubljenega roditelja. Njegova izguba, še zlasti v otroštvu, pomeni manjko v otrokovem življenju, ki ni v vsem nadomestljiv.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - vrnitev v prejšnje stanje
Po določbi 89. člena ZKP-94 je prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje mogoče vložiti le v primeru, če je zamujen rok za pritožbo, ne pa tudi v primerih, ko gre za izredna pravna sredstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21146
ZKP (1994) člen 70, 70/2, 70/3.ZKP člen 420, 420/2. KZJ člen 60.KZ člen 40.
zagovornik po uradni dolžnosti - varnostni ukrep izgona tujca iz države - stranska kazen izgona tujca iz države
Določba 2. odstavka 70. člena ZKP-94, na katerega se sklicuje obsojenec, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bil obsojenec priprt v tej zadevi in ne v drugi, kot sam zatrjuje.
Sodišči prve in druge stopnje sta obsojencema, ki sta storila kaznivo dejanje še v času veljavnosti KZ-77, izrekli stransko kazen izgona tujca iz države po določbah KZ. Ker nista ugotavljali ali ugotovili nevarnosti obsojencev, sta izrekli sankcijo, ne da bi bili za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Obsojencema bi namreč lahko izrekli le varnostni ukrep izgona tujca iz države po določbah KZJ.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec ni pristopil na glavno obravnavo, čeprav mu je bilo vabilo pravilno vročeno, v njem je bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka, bil je že zaslišan, sodišču ni sporočil, da se glavne obravnave ne more udeležiti zaradi bolezni, njegova navzočnost na glavni obravnavi pa ni bila potrebna. S tem so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v njegovi nenavzočnosti po 1. odstavku 442. člena ZKP.