ZDIJZ člen 1, 1a, 1a/1, 1a/1-1, 4, 4/1, 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev človekovih pravic - uveljavljanje kršitev - pogoji za uveljavljanje
Pravno formalno je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije res družba D. d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja organ, ki pri tem uporablja svojo infrastrukturo, s katero ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javen službe. Storitve tako dejansko opravlja „v imenu in za račun“ družbe D. d.o.o.
Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic pa tožbe še ne konstituira kot tožbe iz 4. člena ZUS-1, temveč je treba v tožbi v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je dejanje storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 189, 274.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - litispendenca
Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči, saj gre za obstoj litispendence.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - vrnitev stroškov - zavezanec za plačilo - breme državnega proračuna
Plačilo nagrade odvetniku ni bilo naloženo tožeči stranki, saj ji je v skladu z ZBPP pripadalo brezplačno zastopanje, ker so bili ob odločanju o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izpolnjeni tako subjektivni kakor tudi objektivni pogoji za dodelitev.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Upoštevajoč, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, je po presoji sodišča tudi odločitev glede brezplačne pravne pomoči o oprostitvi stroškov postopka pravilna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je v trenutni fazi postopka mogoče pričakovati, da bo tožnici zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi in drugi stopnji. Strinja se s tem, da če bo upravičenka izkazala finančni in ustrezni vsebinski kriterij, bo imela možnost znova zaprositi za druge oblike brezplačne pravne pomoči.
ZPDI člen 19, 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 30.
pravniški državni izpit (PDI) - odložni pogoj - odstop od izpita
Odločba, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, je izdana pod odložnim oziroma suspenzivnim pogojem plačila stroškov izpita v določenem roku. Na podlagi jezikovne razlage 1. in 2. odstavka 19b. člena ZPDI namreč ni mogoče napraviti sklepa, da je kandidatu dovoljen pristop k izpitu že pred plačilom stroškov izpita. Sodišče se po povedanem torej strinja s tožnikom, da Prva odločba tožene stranke, s katero je bil tožniku dovoljen pristop k izpitu v navedenem roku, v 4. točki izreka dejansko vsebuje odložni pogoj plačila stroškov izpita, ki v konkretnem primeru nesporno ni bil izpolnjen. Zato se kot zmotno izkaže tudi stališče tožene stranke, da bi tožnik v konkretnem primeru moral v skladu z 2. in 3. odstavkom 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu sporočiti v zahtevanem roku razloge za odstop od opravljanja izpita.
Določila 30. člena Pravilnika ne zavezujejo oseb, ki jim pristop k izpitu glede na določila drugega stavka 2. odstavka 19b. člena ZPDI ni dovoljen že po samem zakonu (ex lege), tako da te osebe ne sodijo v krog oseb, ki jih zajemajo določila 30 člena Pravilnika.
ZDavP-2 člen 89, 404. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1.
odmera nadomastila za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog
Tožnik je navedel, da so v času izdaje davčne odločbe, za katero predlaga obnovo postopka, bila dejstva pravilno ugotovljena. Med obnovitvene razloge pa ni mogoče šteti novih dejstev, ki so nastali šele po izdaji odmerne odločbe. V tem primeru ne gre za nova dejstva oz. dokaze, ki bi v času odločbe že obstajali, tako obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni izkazan.
inšpekcijski ukrep - varstvo potrošnikov - plačilo odvetniških stroškov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - prevalitev stroškov na drugo stranko
Tožeča stranka je potrošnikom v primeru nepravilnega parkiranja poleg same kazni zaračunavala še celoten strošek odvetniških storitev. Prevalitev celotnega stroška odvetniških storitev na potrošnika predstavlja nepošten pogodbeni pogoj po vseh štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot. Tožeča stranka je dolžna potrošnika z višino stroškov opomina seznaniti v splošnih pogojih in veljavnem ceniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Ko gre za oprostitev stroškov kazenskega postopka, teh ni mogoče uveljavljati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker oprostitev teh stroškov ureja ZKP kot lex specialis. ZKP v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati.
ZLD člen 22. ZUP člen 9, 129, 129/2, 237, 237/2, 237/2-7.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - zavrženje vloge - upravni akt - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Dejansko je tožena stranka vlogo obravnavala po vsebini, čeprav iz uvoda in izreka sklepa izhaja, da gre za zavrženje, ker naj bi bili za to podani procesni razlogi iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Izrek sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je bilo že zaradi tega potrebno sklep odpraviti in vrniti zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.
Tožena stranka je sicer v ponovljenem upravnem postopku večkrat pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge, ni pa ji pred izdajo akta, ki se sedaj izpodbija, dala možnosti, da se izreče o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so privedli toženo stranko do tega, da je vlogo ponovno zavrgla. Zahteva za dopolnitev vloge namreč ni isto kot poziv stranki, da se v skladu z načelom zaslišanja stranke pred izdajo akta izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Izdaja dovoljenja občine za poslovanje podružnične lekarne oziroma presoja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izdajo, ni v pristojnosti toženke (torej Ministrstva za zdravje), temveč občine. Toženka je omejena na ugotovitev, ali je bilo tako dovoljenje izdano oziroma priloženo vlogi za verifikacijo lekarniške podružnice.
Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev - rok - zamuda roka - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče glede na zahtevano dopolnitev soglaša s tožečo stranko, da je prošnjo dopolnila v skladu s pozivom, saj je dopolnitev vsebovala vse podatke, ki jih je tožena stranka zahtevala v pozivu, ne glede na to, da ti podatki niso bili sporočeni na predpisanem obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Na podlagi podatkov o EMŠO in davčni številki lahko organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi podatke potrebne za ugotavljanje materialnega položaja tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - kazenski postopek
V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 3, 6, 6/6.
električna energija - seznam upravičencev - prispevek - končni odjemalec - lastnik - plačnik
Za znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, je relevantno vprašanje ali tožnik izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe, za uvrstitev na seznam upravičencev. Tako EZ-1, kot posledično Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soporoizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, namreč ne določata, da je končni odjemalec tudi lastnik in plačnik merilnega mesta, ki se lahko uvrsti na seznam upravičencev, kot to brez pravne utemeljitve pogojuje tožena stranka.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije in upoštevaje, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali, je po presoji sodišča glede stroškov postopka odločitev pravilna. Če bo do stroškov vseeno prišlo, bo lahko tožnica znova vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - izterjava
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je prošnja prosilke nerazumna, saj v zvezi z zadevo, o kateri je bilo odločeno na prvi stopnji teče pritožbeni postopek pred višjim sodiščem v okviru katerega pa je prosilki že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke - obrazložitev odločbe
Strinjati se gre s tožnikom, da povprečni potrošnik - zlasti ob upoštevanju blaga in storitev, ki naj bi jih pokrival prijavljeni znak - besedo "radost" (takoj) zazna v pomenu "pasja radost", tj. klobasa, salama ipd., oziroma jo s tem pojmom in njegovimi pomeni poveže. Pri tem po oceni sodišča že izkustveno ni potreben poseben intelektualni napor, niti ni potrebna kakršnakoli posebna interpretacija, saj je pomen te besede oziroma pojma glede na konkretni primer in primerjano blago ter storitve takoj zaznaven in razumljiv povprečnemu potrošniku, ki je razumno obveščen, pozoren in preudaren. Da naj bi tako povezovanje pri povprečnem potrošniku terjalo preveč miselnih preskokov, pa toženka v izpodbijani odločbi argumentirano ne pojasni, temveč zgolj pavšalno in neprepričljivo navrže.
ZDavP-2 člen 151. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 355, 355/3, 355/3-8. ZP-1 člen 44, 44/1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - globa - plačilni nalog
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je plačilo globe štela kot strošek iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP oziroma ni obrazložila, zakaj je ob sicer nespornem podatku o začetku stečajnega postopka in podatku o pravnomočnosti plačilnega naloga štela, da globa predstavlja druge stroške stečajnega postopka.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - omejitev dostopa do spletne strani - pomanjkanje pravnega interesa
S točko I izreka izpodbijane odločbe je bil družbi A. d.o.o. (in torej ne tožniku) izrečen ukrep zapečatenja tam navedenih spletnih strani zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik v tem delu ni bil stranka v upravnem postopku in mu v tem delu izpodbijana odločba ničesar ne nalaga. Zato po presoji sodišča s I. točko izreka izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi.
Ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do navedenih spletnih strani, saj se v tem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spleta in sicer preko teh spletnih strani.