projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dostop do podatkov - način
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imenom in priimkom in z uporabo EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine.
ZDIJZ člen 1, 1a, 1a/1, 1a/1-1, 4, 4/1, 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev človekovih pravic - uveljavljanje kršitev - pogoji za uveljavljanje
Pravno formalno je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije res družba D. d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja organ, ki pri tem uporablja svojo infrastrukturo, s katero ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javen službe. Storitve tako dejansko opravlja „v imenu in za račun“ družbe D. d.o.o.
Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic pa tožbe še ne konstituira kot tožbe iz 4. člena ZUS-1, temveč je treba v tožbi v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je dejanje storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - izterjava
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je prošnja prosilke nerazumna, saj v zvezi z zadevo, o kateri je bilo odločeno na prvi stopnji teče pritožbeni postopek pred višjim sodiščem v okviru katerega pa je prosilki že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.
ZDavP-2 člen 89, 404. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1.
odmera nadomastila za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog
Tožnik je navedel, da so v času izdaje davčne odločbe, za katero predlaga obnovo postopka, bila dejstva pravilno ugotovljena. Med obnovitvene razloge pa ni mogoče šteti novih dejstev, ki so nastali šele po izdaji odmerne odločbe. V tem primeru ne gre za nova dejstva oz. dokaze, ki bi v času odločbe že obstajali, tako obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni izkazan.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 189, 274.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - litispendenca
Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči, saj gre za obstoj litispendence.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Ko gre za oprostitev stroškov kazenskega postopka, teh ni mogoče uveljavljati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker oprostitev teh stroškov ureja ZKP kot lex specialis. ZKP v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati.
EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 3, 6, 6/6.
električna energija - seznam upravičencev - prispevek - končni odjemalec - lastnik - plačnik
Za znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, je relevantno vprašanje ali tožnik izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe, za uvrstitev na seznam upravičencev. Tako EZ-1, kot posledično Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soporoizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, namreč ne določata, da je končni odjemalec tudi lastnik in plačnik merilnega mesta, ki se lahko uvrsti na seznam upravičencev, kot to brez pravne utemeljitve pogojuje tožena stranka.
ZPDI člen 19, 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 30.
pravniški državni izpit (PDI) - odložni pogoj - odstop od izpita
Odločba, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, je izdana pod odložnim oziroma suspenzivnim pogojem plačila stroškov izpita v določenem roku. Na podlagi jezikovne razlage 1. in 2. odstavka 19b. člena ZPDI namreč ni mogoče napraviti sklepa, da je kandidatu dovoljen pristop k izpitu že pred plačilom stroškov izpita. Sodišče se po povedanem torej strinja s tožnikom, da Prva odločba tožene stranke, s katero je bil tožniku dovoljen pristop k izpitu v navedenem roku, v 4. točki izreka dejansko vsebuje odložni pogoj plačila stroškov izpita, ki v konkretnem primeru nesporno ni bil izpolnjen. Zato se kot zmotno izkaže tudi stališče tožene stranke, da bi tožnik v konkretnem primeru moral v skladu z 2. in 3. odstavkom 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu sporočiti v zahtevanem roku razloge za odstop od opravljanja izpita.
Določila 30. člena Pravilnika ne zavezujejo oseb, ki jim pristop k izpitu glede na določila drugega stavka 2. odstavka 19b. člena ZPDI ni dovoljen že po samem zakonu (ex lege), tako da te osebe ne sodijo v krog oseb, ki jih zajemajo določila 30 člena Pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - vrnitev stroškov - zavezanec za plačilo - breme državnega proračuna
Plačilo nagrade odvetniku ni bilo naloženo tožeči stranki, saj ji je v skladu z ZBPP pripadalo brezplačno zastopanje, ker so bili ob odločanju o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izpolnjeni tako subjektivni kakor tudi objektivni pogoji za dodelitev.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - kazenski postopek
V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
inšpekcijski ukrep - varstvo potrošnikov - plačilo odvetniških stroškov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - prevalitev stroškov na drugo stranko
Tožeča stranka je potrošnikom v primeru nepravilnega parkiranja poleg same kazni zaračunavala še celoten strošek odvetniških storitev. Prevalitev celotnega stroška odvetniških storitev na potrošnika predstavlja nepošten pogodbeni pogoj po vseh štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot. Tožeča stranka je dolžna potrošnika z višino stroškov opomina seznaniti v splošnih pogojih in veljavnem ceniku.
ZLD člen 22. ZUP člen 9, 129, 129/2, 237, 237/2, 237/2-7.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - zavrženje vloge - upravni akt - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Dejansko je tožena stranka vlogo obravnavala po vsebini, čeprav iz uvoda in izreka sklepa izhaja, da gre za zavrženje, ker naj bi bili za to podani procesni razlogi iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Izrek sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je bilo že zaradi tega potrebno sklep odpraviti in vrniti zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.
Tožena stranka je sicer v ponovljenem upravnem postopku večkrat pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge, ni pa ji pred izdajo akta, ki se sedaj izpodbija, dala možnosti, da se izreče o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so privedli toženo stranko do tega, da je vlogo ponovno zavrgla. Zahteva za dopolnitev vloge namreč ni isto kot poziv stranki, da se v skladu z načelom zaslišanja stranke pred izdajo akta izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Izdaja dovoljenja občine za poslovanje podružnične lekarne oziroma presoja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izdajo, ni v pristojnosti toženke (torej Ministrstva za zdravje), temveč občine. Toženka je omejena na ugotovitev, ali je bilo tako dovoljenje izdano oziroma priloženo vlogi za verifikacijo lekarniške podružnice.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije in upoštevaje, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali, je po presoji sodišča glede stroškov postopka odločitev pravilna. Če bo do stroškov vseeno prišlo, bo lahko tožnica znova vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Upoštevajoč, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, je po presoji sodišča tudi odločitev glede brezplačne pravne pomoči o oprostitvi stroškov postopka pravilna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je v trenutni fazi postopka mogoče pričakovati, da bo tožnici zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi in drugi stopnji. Strinja se s tem, da če bo upravičenka izkazala finančni in ustrezni vsebinski kriterij, bo imela možnost znova zaprositi za druge oblike brezplačne pravne pomoči.
Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že vnaprej oz. ob sklenitvi pogodbe.
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - omejitev dostopa do spletne strani - pomanjkanje pravnega interesa
S točko I izreka izpodbijane odločbe je bil družbi A. d.o.o. (in torej ne tožniku) izrečen ukrep zapečatenja tam navedenih spletnih strani zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik v tem delu ni bil stranka v upravnem postopku in mu v tem delu izpodbijana odločba ničesar ne nalaga. Zato po presoji sodišča s I. točko izreka izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi.
Ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do navedenih spletnih strani, saj se v tem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spleta in sicer preko teh spletnih strani.