ZMZ-1 člen 20, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-4, 28, 29.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - pripadnost posebni družbeni skupini - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
Sodišče mora ponovno presoditi varnost poti od letališča v Kabulu, kamor bi bil tožnik glede na navedbe tožene stranke vrnjen, do tožnikove domače province Daykundi. Za dostop do pritožnikove province Daykundi sta primerni dve poti, in sicer pot skozi provinci Wardak in Bamyan ali pot skozi provinci Parwan in Bamyan. V večini delov province Wardak so močno prisotne uporniške skupine, zlasti Talibani, zato sodišče ugotavlja, da je tožnik uspel izkazati, tožena stranka pa ne izpodbiti, da je pot skozi navedeno provinco, ne glede na to, da bi pri tem morebiti prečkal kakšen relativno bolj varen okraj, zelo nevarna. Dodatno na to kažejo informacije, da so glavni vzroki za civilne žrtve terenski spopadi, ciljno usmerjani uboji, zračni napadi in neeksplodirane mine, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča,56 nakazuje na potencialno višjo stopnjo samovoljnega nasilja v tej provinci. Poleg tega takšni napadi po naravi stvari (terenski spopadi, zračni napadi, neeksplodirane mine) v okoliščinah samovoljnega nasilja lahko ogrožajo tudi osebo, ki skozi provinco le potuje.
Sodišče ne more preizkusiti dokazne ocene tožene stranke iz izpodbijane odločbe glede varnosti poti skozi Parwan, ker je ta ne vsebuje, niti ne more slediti navedbam tožene stranke iz omenjene pripravljalne vloge z dne 27. 9. 2018, da bo moral tožnik res potovati skozi navedene okraje in, kar je še bolj bistveno, samo skozi te okraje. Po drugi strani pa je tožnik uspel izkazati, da iz informacij o izvorni državi izhaja, da so v nekaterih okrajih Parwana močno prisotne uporniške skupine, zlasti Talibani, in da so bili vodilni vzroki za civilne žrtve v provinci neeksplodirana ubojna sredstva/kopenske mine, ki so jim sledili ciljani napadi in terenski posegi. Neeksplodirana ubojna sredstva/mine in terenski posegi po oceni sodišča po naravi stvari pomenijo, da so v okoliščinah samovoljnega nasilja lahko resno ogrožene tudi osebe, ki skozi provinco potujejo, v povezavi z že omenjenimi osebnimi okoliščinami tožnika, ki kažejo na njegovo večjo ranljivost.
Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 27. 9. 2018 tudi ni navedla vira, iz katerega črpa informacijo, da naj bi bila med Kabulom in Bamyanom vzpostavljena redna letalska linija (kar bi omogočalo tožniku, da se provincama Parwan in Wardak v celoti izogne), zaradi česar ta okoliščina ni z ničemer utemeljena. Posledično tožena stranka ni uspela izkazati, da bi se tožnik provincama Parwan in Wardak lahko izognil s potovanjem z letalom.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z revizijo, obnovo postopka in predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, zato je njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izvajanje monitoringa odpadnih vod - denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe
ZUP izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
ZBPP člen 24, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočno odločeno o prošnji
Gre za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno in pri kateri ni prišlo do spremembe dejanskega stanja oziroma pravne podlage, zato niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje v njej.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je tožnikov predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP prepozen. V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik 1. 7. 2016 pregledal upravne spise izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. To pomeni, da se je s tem dnem tožnik seznanil tako z gradbenim kot uporabnim dovoljenjem, kot tudi s tem, da je uporabno dovoljenje že 17. 12. 2015 postalo dokončno in pravnomočno. Tožnik bi torej moral predlog za obnovo postopka uveljavljati v roku enega meseca po tem, ko se je seznanil s tem dovoljenjem, torej najkasneje do 1. 8. 2016, česar pa ni storil, saj je predlog za obnovo postopka vložil šele 14. 2. 2018, torej prepozno.
obvezno cepljenje otrok - razlogi za opustitev cepljenja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v tem primeru odločitve, da se cepljenja tožnice ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja mld. otroka ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo. Sodišče sodi, da je tožnica s svojimi navedbami o zdravstvenih težavah in družinski anamnezi zadostila navedenemu standardu za izdajo začasne odredbe.
ukrep občinskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožnik ne oporeka, da so bile obveznosti, ki bi jih moral izpolniti, izpolnjene po tretji osebi, prav tako ne oporeka višini izstavljenih računov za to opravilo, pač pa meni, da izvršba ni bila upravičena in da je šlo za neutemeljen odvzem njegovih predmetov. Oporeka torej izvršilnemu naslovu, kar pa ni predmet tega postopka, v katerem se presoja le odločitev o stroških izvršilnega postopka, ki so mu naloženi v plačilo.
dostop do informacij javnega značaja - sodniška služba - varstvo osebnih podatkov - pravica do izjave - zaupni podatki
Seznanitev z zadevo ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s to vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe.
Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena istega zakona določen tudi postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka zato brez umika z zakonom določene tajnosti, o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - pritožba v upravnem sporu
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo je prosilec v upravnem sporu vložil sam, ni mogoče odpraviti, kar pomeni, da četudi bi naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti kot pritožbe vložene po odvetniku in bi bila ta še vedno zavržena kot nedovoljena. V primeru, da bi se prosilcu dodelila BPP in bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se ta zavrgla kot prepozna. Prosilec zato v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Drugostopenjski sklep je bil tožniku vročen 9 dni po tem, ko je zoper izpodbijani sklep že vložil tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da izpodbijani sklep v trenutku, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, še ni bil dokončen. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik po tem, ko je upravni organ sprejel odločitev v ponovljenem postopku, ni imel več pravnega interesa za pritožbo, vloženo zaradi molka tega organa, zato jo je po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - fikcija vročitve - tek rokov
Ni pomembno, kdaj je bilo puščeno pismo z odločbo v hišnem predalčniku, pač pa je bistveno, da velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, na kar je bil tožnik v sporočilu o prispeli pisemski pošiljki tudi opozorjen.
Zgolj v primeru, ko je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto, sicer pa šteje dan, ko organ to vlogo prejme.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Sodišče se strinja s presojo toženke, da je bilo v času odločanja o prošnji za pogojni odpust preuranjeno govoriti o pozitivni prognozi in možnem pogojnem odpustu, posebej ker tožnik zmanjšuje svojo vlogo pri kaznivem dejanju, kar pomeni, da ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene
Obravnavane carinske deklaracije so bile vložene kot redne deklaracije in od tam določene vrednosti blaga so bile obračunane carinske dajatve. Ne gre torej za to, da bi bila v deklaracijah navedena vrednost arbitrarna ali fiktivna, ali da cene ob prodaji blaga ni bilo mogoče določiti. Tudi tožbeno zatrjevanje, da je bilo blago sproščeno v prost promet na podlagi začasne vrednosti blaga, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. To, kar želi doseči tožeča stranka, je naknadna uskladitev (znižanje) v carinskih deklaracijah navedene transakcijske vrednosti, ker je dobavitelj izdal kupcu - uvozniku dobropis, pri čemer pa niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti.
obnova upravnega postopka - prepozen predlog za obnovo postopka
Iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep, niti v tožbi, ne ugovarja, izhaja, da je bil sklep, s katerim je bilo odločeno, da za predmetni poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, ob njegovi izdaji (28. 10. 2016) poslan tožnici po elektronski pošti na njen uradni naslov ..., kot to določa šesti odstavek 51a. člena ZVO-1. Sodišče zato to ugotovitev šteje za nesporno, kar pomeni, da je njen predlog za obnovo tega postopka, ki ga je vložila 24. 1. 2018, vložen po poteku enomesečnega subjektivnega roka.
Tožnik v tožbi oporeka naloženi obveznosti in smiselno trdi, da tožena stranka s tem, ko od njega zahteva, da s svojega zemljišča odstrani komunalne odpadke, ki pa to niso, posega v njegovo nepremičnino in mu povzroča škodo. Sodišče ugotavlja, da tožnik s takim zatrjevanjem ne oporeka izpodbijanemu sklepu o izvršbi, pač pa izpodbija izvršilni naslov, kar pa po določbi 292. člena ZUP ni dopustno.
ZRud-1 člen 2, 2-3.2.1,34, 34/1, 34/2, 35, 43. ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 5, 5/4, 28, 28/3.
molk organa - rudarska pravica - izkoriščanje mineralne surovine - koncesijski akt - koncesija - upravni akt - predpis - predpis, ki ureja posamično razmerje
Postopek na podlagi vloge za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa je treba obravnavati kot postopek za izdajo upravnega akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Upoštevajoč, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, je po presoji sodišča tudi odločitev glede brezplačne pravne pomoči o oprostitvi stroškov postopka pravilna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je v trenutni fazi postopka mogoče pričakovati, da bo tožnici zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi in drugi stopnji. Strinja se s tem, da če bo upravičenka izkazala finančni in ustrezni vsebinski kriterij, bo imela možnost znova zaprositi za druge oblike brezplačne pravne pomoči.