Predmet gradbenega dovoljenja ni bila zgolj izgradnja prizidka, pač pa tudi dovoljenje za rekonstrukcijo že predhodno postavljenega objekta, oziroma za njegovo legalizacijo. Zato ni mogoče trditi, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, četudi ga tožnik ni realiziral v celoti s tem, ko ni postavil prizidka. Ker torej gradbeno dovoljenje še vedno velja, niso izpolnjeni pogoji za vrnitev plačanega komunalnega prispevka
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.6. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/3, 2/6, 2/15, 3, 6, 10, 12, 12/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne vodovodne infrastrukture) razlikuje glede temeljne funkcije. Funkcija priključka je namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek
Disciplinski postopek zoper člana IZS ni kazenski postopek, zato postopkovnih pravil disciplinskega postopka ne gre enačiti s pravili kazenskega postopka. Disciplinski postopek določa Disciplinski pravilnik, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUP, kolikor s pravilnikom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obravnavanem primeru spoštovala pravila tako določenega postopka in tožnici ni kršila pravic, tako kot zatrjuje v tožbi.
javni razpis - razpis - akt o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZS člen 97, 97/1. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - odstop tožbe pristojnemu sodišču - civilnopravno razmerje - društvo - lovska družina
Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - obstoj najemnega razmerja - najemno razmerje
Tožnica, ki ji je bila na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 odločba o upravičenosti pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 izdana že 10. 8. 2011, je stanovanje v decembru 2014 na lastno voljo zapustila, to je osem mesecev pred vložitvijo zahteve za izplačilo sredstev (v tem času, po navedbah v tožbi 5. 6. 2015, pa je tudi formalno prenehalo najemno razmerje), zato je toženka zahtevo utemeljeno zavrnila, saj glede na navedene okoliščine tožnica ni izkazala, da z nakupom solastniškega deleža na enostanovanjski hiši razrešuje stanovanjsko razmerje, ki izvira iz stanovanjske pravice na nekdaj družbenem, sedaj denacionaliziranem stanovanju.
oglaševanje na območju državnih cest - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta
Inšpekcijski organ je tudi po mnenju sodišča pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1, ker je z dnem uveljavitve ZCes-1 ZJC prenehal veljati. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Namen predkupne pravice predkupnih upravičencev, ki je določena pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in katere vrstni red predpisuje zgoraj omenjeni 23. člen ZKZ, je v tem, da bodo subjekti, katerim se odobri pravni posel s prometom teh zemljišč, ta zemljišča v prihodnje bolje obdelovali oziroma skrbeli za njihovo obdelavo, kot bi to lahko storili drugi potencialni kupci.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-1, 21/3-5, 27, 27/7, 27/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 34, 34/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Nezakonitost v zvezi s presojo 7 listin, predloženih kot dokaz o zatrjevanem preganjanju prosilca, je v obrazložitvi izpodbijanega akta v tem, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj tožena stranka ni predloženih listin uporabila v povezavi z oceno splošne verodostojnosti v izjavah prosilca. Ocena splošne verodostojnosti prosilčevih izjav, vključno s predloženimi dokazi, je namreč obvezni sestavni del celovite ocene o (ne)verodostojnosti prosilčevih izjav, ki se nanašajo neposredno na okoliščine v zvezi s podlago preganjanja, dejanji preganjanja ter vzročno zvezo in intenzivnostjo preganjanja, kakor tudi z drugimi okoliščinami, ki jih je tožnik v postopku navedel v povezavi z okoliščinami pobega iz izvorne države, ter potjo v Evropi in bivanjem pred podajo prošnje za mednarodno zaščito, kar je še posebej pomembno takrat, ko preteče toliko časa od zatrjevanega preganjanja do vložitve prošnje v Sloveniji, kot to velja v konkretnem primeru. Odločbe se v okviru pomena predloženih 7 listin ne da preizkusiti.
Zapis UNHCR, da naj bi tožniku uspelo pobegniti po vsebini nujno ne izključuje možnosti, da je njegovi ženi uspelo prek odvetnika zagotoviti varščino s tem, ko je zastavila njegovo tovarno. V tem elementu je tožena stranka vsaj preuranjeno prišla do ocene dokazne vrednosti dopisa UNHCR z dne 30. 5. 2012, saj ni upoštevala določila 16. člena Procesne direktive 2013/32/EU in ni razčistila dejstev v sodelovanju s tožnikom, preden je naredila dokazno oceno glede predmetne listine kar vplivalo na celovito oceno verodostojnosti tožnikovih izjav in predloženih dokazov (peta alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1).
Sodišče je že večkrat izpostavilo, da mora tožena stranka v celoviti dokazni oceni o (ne)verodostojnosti upoštevati tako elemente, ki govorijo tožniku v škodo, kot tudi elemente, ki govorijo njemu v prid. To zahteva načelo oziroma standard objektivnega in nepristranskega obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito (člen 10(3)(a) Procesne direktive).
Posebna okoliščina, ki jo tožena stranka sploh ni upoštevala, je dejstvo, da je tožnik zaradi dokumentov Sveta OZN za človekove pravice in UNHCR, ki so naslovljeni tudi na iranske organe, očitno zelo visoko »profilirana« oseba; to pomeni, da je posebej izpostavljen, saj je poimensko imenovan v že omenjenih poročilih Sveta OZN za človekove pravice in tudi UNHCR je omenjal njegovo ime v izdanih dokumentih UNHCR. Zato je utemeljeno pričakovati, da bi bil v primeru vrnitve v Iran zelo verjetno pod nadzorom tajne službe zaradi pripisanega političnega prepričanja, ki nasprotuje državni politiki, že ob prehodu meje in bi bil prav gotovo vprašan glede razloga za njegovo odsotnost iz Irana približno 13 let.
Toženka je ocenila, da tožnikova stabilnost z zunajzavodskimi ugodnostmi še ni bila preverjena v zadostni meri in skozi daljše časovno obdobje, da bi bilo mogoče napraviti zaključek o utemeljenem pričakovanju, da tožnik kaznivega dejanja ne bo več ponovil. Čim je tako, pa pogojnega odpusta, kot je bilo obrazloženo, tudi po presoji sodišča (še) ni mogoče odobriti.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice (2014) člen 16, 16/2, 16/3.
inšpekcijski postopek - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - kmetijsko gospodarstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Iz Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice jasno izhaja dolžnost uporabnikov, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, vendar ob izpolnitvi naslednjih pogojev. Najprej mora biti na območju, kjer se nahaja stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajena javna kanalizacija, poleg tega pa mora biti uporabnik s strani izvajalca javne službe obveščen o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, v zvezi s čimer je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od prejema tega obvestila.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovori
Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslovi (odmerne odločbe) so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - varovalni pas regionalne ceste - odstranitev objekta
Zaradi lokacije postavitve, ki za postavitev objektov zahteva pridobitev soglasja direkcije, bi tožnica morala to soglasje pridobiti, kar ni storila. Izdani soglasji občine pa tega soglasja (soglasja navedene direkcije) ne moreta nadomestiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - finančni pogoj
Oba pogoja (subjektivni oziroma materialni kot objektivni) morata biti izpolnjena kumulativno, kar pomeni, da se BPP prosilcu ne dodeli, če katerikoli od teh dveh pogojev v konkretnem primeru ni izpolnjen.
gospodarska javna služba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, ki ga je sprejela tožena stranka 20. 3. 2017, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za akt, ki ga je tožena stranka sprejela kot zavezanec za zagotovitev javnih dobrin, v svoji izvirni pristojnosti.
Relativni zastaralni rok za začetek izvrševanja sankcije sta pretrgala sklep o določitvi uklonilnega zapora, ter sklep, s katerim je sodišče predlog tožnice za nadomestitev plačila globe z opravljanjem družbeno koristnih del kot prepoznega zavrglo. Zastaralni rok je pretrgal vložen predlog za izvršbo, prav tako pa zastaralni rok pretrgajo tožnici vročeni opomini. Navedena dejanja namreč ne pomenijo začetka izvrševanja sankcije, so pa usmerjena h končnemu cilju izvršitve sankcije.
Stališče, da lahko, ne le v primeru pretrganj, ampak tudi v primeru zadržanja zastaranja, do začetka izvrševanja sankcije za prekršek preteče največ štiri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, navaja tudi pravna doktrina. Na podlagi navedenega tako ne gre slediti stališču tožene stranke, da je tek stečajnega postopka pomenil zadržanje zastaranja, zaradi katerega absolutni zastaralni rok ni tekel.
Poslovni register Slovenije - samostojni podjetnik - izbris iz registra samostojnih podjetnikov - letno poročilo - predložitev
Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1.
Sodišče sodne presoje po vsebini niti ne more opraviti, ker tožnika ni več in ga sodišče oziroma upravni organ v morebitnem ponovnem postopku niti ne more zaslišati, tako da organ ne bi mogel dopolniti postopka v primeru ugoditve tožbe, ker tožnika ni več v Sloveniji, sodišče pa ne sodi v hipotetičnih primerih. Nova določba 4. odstavka 50. člena ZMZ-1 (ZMZ te določbe ni imel) ne more vplivati na zgornjo razlago glede neobstoja pravnega interesa tožnika, da sodišče odloča po vsebini o tej tožbi, kajti okoliščina morebitne vrnitve tožnikov v Slovenijo je povsem negotova oziroma hipotetična, saj je od tožnikovega izginotja preteklo že skoraj 10 mesecev.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - priznana terjatev - izvršba
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilke očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
pogojni odpust - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek očitno nedopustnih posledic utemeljuje z nepopravljivimi posledicami v primeru protipravnega (protiustavnega) zaprtja ali prestajanja zaporne kazni, zaradi napak pri delu Komisije, dlje kot je to potrebno ali zakonsko utemeljeno in z nastankom škode, ki tožniku nastaja na več področjih življenja zaradi prestajanja zaporne kazni. Po presoji sodišča gre za trditve, s katerimi tožnik opozarja na posledice v zvezi s prestajanjem prostostne kazni, vendar morajo biti te posledice (nedopustne) v povezavi z izpodbijanim aktom in konkretizirane tako, da nastanek težko popravljive škode povezujejo z aktom, ki se izpodbija s tožbo. Po presoji sodišča tožnik nastanka težko popravljive škode ni konkretiziral na zahtevani način, zato zatrjevane posledice ne zadoščajo zapolnitvi pravnega standarda težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1.