ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zamljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 2.
vrednotenje zemljišča - status podržavljenega zemljišča
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen.
upravni postopek - rok za izdajo odločbe - odločitev o zahtevi - molk organa - tožba zaradi molka organa
Toženka po presoji sodišča opravičenih razlogov za neizdajo odločbe, več kot tri leta po prejemu sodbe naslovnega sodišča I U 1164/2015 z dne 10. 5. 2016, ni izkazala. Toženka v odgovoru na tožbo na primer ni navedla, kdaj so bile podane zahteve strank, na katere se sklicuje, ali je bilo o njih odločeno in kdaj, ali so zoper odločitev vložile pravno sredstvo in kdaj, ali je bilo o navedenemu pravnemu sredstvu odločeno in kdaj. Toženka odgovoru na tožbo sicer prilaga del upravnih spisov, vendar sodišče ni dolžno samo ugotavljati, ali toženka iz opravičenih razlogov ni odločila o zadevi, če jih sama ne konkretizira. Poleg tega toženka od vložitve odgovora na tožbo dalje, to je od 12. 4. 2019, sodišču ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih iz opravičenih razlogov do dneva izdaje sodbe ni izdala odločbe.
javni razpis - razpis - akt o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZUP člen 279, 279/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZDU-1 člen 34a, 64. ZLS člen 88a.
lekarniška dejavnost - akt poslovanja - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt po ZUS1 - ničnost - pristojnost
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava.
Akti poslovanja sicer morajo temeljiti na zakonu, niso pa predmet nadzora pristojnih ministrstev, saj ne gre niti za upravne odločbe (posamične akte) niti za splošne akte, ki so taksativno našteti. To pomeni, da za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper take akte (akte poslovanja) toženka ni pristojna in torej ni bila dolžna odločiti o tožničinem predlogu za izrek predmetnih aktov za nična.
neposredna plačila v kmetijstvu - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev
Razloge, da mora zahtevek izpolnjevati pogoje iz predpisov, ni mogoče razumeti, da vključuje tudi preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev, ne glede na navedbo v njej, da se prejemnik sredstev obvezuje, da v primeru, ko šteje za javnega naročnika po ZJN-2, v specifikaciji del, ki je sestavni del razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila, pod pogoji iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 ne bo uporabil sklicevanj na posamezno znamko, vir ali posebni postopek, sicer pripadajoči znesek ne bo upravičen do podpore.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek
Disciplinski postopek zoper člana IZS ni kazenski postopek, zato postopkovnih pravil disciplinskega postopka ne gre enačiti s pravili kazenskega postopka. Disciplinski postopek določa Disciplinski pravilnik, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUP, kolikor s pravilnikom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obravnavanem primeru spoštovala pravila tako določenega postopka in tožnici ni kršila pravic, tako kot zatrjuje v tožbi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen
ZKZ v prvi alineji B). točke 107. člena ZKZ določa, da ima inšpektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Ob upoštevanju dikcije navedene določbe, ki inšpektorju nalaga pristojnost izreči citirani ukrep, sodišče ugotavlja, da izrek ukrepa iz 1. točke izpodbijane odločbe (odstranitev objekta), ne temelji na določbi prve alineje B). točke 107. člena ZKZ.
Relativni zastaralni rok za začetek izvrševanja sankcije sta pretrgala sklep o določitvi uklonilnega zapora, ter sklep, s katerim je sodišče predlog tožnice za nadomestitev plačila globe z opravljanjem družbeno koristnih del kot prepoznega zavrglo. Zastaralni rok je pretrgal vložen predlog za izvršbo, prav tako pa zastaralni rok pretrgajo tožnici vročeni opomini. Navedena dejanja namreč ne pomenijo začetka izvrševanja sankcije, so pa usmerjena h končnemu cilju izvršitve sankcije.
Stališče, da lahko, ne le v primeru pretrganj, ampak tudi v primeru zadržanja zastaranja, do začetka izvrševanja sankcije za prekršek preteče največ štiri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, navaja tudi pravna doktrina. Na podlagi navedenega tako ne gre slediti stališču tožene stranke, da je tek stečajnega postopka pomenil zadržanje zastaranja, zaradi katerega absolutni zastaralni rok ni tekel.
Poslovni register Slovenije - samostojni podjetnik - izbris iz registra samostojnih podjetnikov - letno poročilo - predložitev
Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - finančni pogoj
Oba pogoja (subjektivni oziroma materialni kot objektivni) morata biti izpolnjena kumulativno, kar pomeni, da se BPP prosilcu ne dodeli, če katerikoli od teh dveh pogojev v konkretnem primeru ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - priznana terjatev - izvršba
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilke očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
oglaševanje na območju državnih cest - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta
Inšpekcijski organ je tudi po mnenju sodišča pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1, ker je z dnem uveljavitve ZCes-1 ZJC prenehal veljati. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
pogojni odpust - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek očitno nedopustnih posledic utemeljuje z nepopravljivimi posledicami v primeru protipravnega (protiustavnega) zaprtja ali prestajanja zaporne kazni, zaradi napak pri delu Komisije, dlje kot je to potrebno ali zakonsko utemeljeno in z nastankom škode, ki tožniku nastaja na več področjih življenja zaradi prestajanja zaporne kazni. Po presoji sodišča gre za trditve, s katerimi tožnik opozarja na posledice v zvezi s prestajanjem prostostne kazni, vendar morajo biti te posledice (nedopustne) v povezavi z izpodbijanim aktom in konkretizirane tako, da nastanek težko popravljive škode povezujejo z aktom, ki se izpodbija s tožbo. Po presoji sodišča tožnik nastanka težko popravljive škode ni konkretiziral na zahtevani način, zato zatrjevane posledice ne zadoščajo zapolnitvi pravnega standarda težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
gospodarska javna služba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, ki ga je sprejela tožena stranka 20. 3. 2017, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za akt, ki ga je tožena stranka sprejela kot zavezanec za zagotovitev javnih dobrin, v svoji izvirni pristojnosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovori
Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslovi (odmerne odločbe) so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-1, 21/3-5, 27, 27/7, 27/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 34, 34/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Nezakonitost v zvezi s presojo 7 listin, predloženih kot dokaz o zatrjevanem preganjanju prosilca, je v obrazložitvi izpodbijanega akta v tem, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj tožena stranka ni predloženih listin uporabila v povezavi z oceno splošne verodostojnosti v izjavah prosilca. Ocena splošne verodostojnosti prosilčevih izjav, vključno s predloženimi dokazi, je namreč obvezni sestavni del celovite ocene o (ne)verodostojnosti prosilčevih izjav, ki se nanašajo neposredno na okoliščine v zvezi s podlago preganjanja, dejanji preganjanja ter vzročno zvezo in intenzivnostjo preganjanja, kakor tudi z drugimi okoliščinami, ki jih je tožnik v postopku navedel v povezavi z okoliščinami pobega iz izvorne države, ter potjo v Evropi in bivanjem pred podajo prošnje za mednarodno zaščito, kar je še posebej pomembno takrat, ko preteče toliko časa od zatrjevanega preganjanja do vložitve prošnje v Sloveniji, kot to velja v konkretnem primeru. Odločbe se v okviru pomena predloženih 7 listin ne da preizkusiti.
Zapis UNHCR, da naj bi tožniku uspelo pobegniti po vsebini nujno ne izključuje možnosti, da je njegovi ženi uspelo prek odvetnika zagotoviti varščino s tem, ko je zastavila njegovo tovarno. V tem elementu je tožena stranka vsaj preuranjeno prišla do ocene dokazne vrednosti dopisa UNHCR z dne 30. 5. 2012, saj ni upoštevala določila 16. člena Procesne direktive 2013/32/EU in ni razčistila dejstev v sodelovanju s tožnikom, preden je naredila dokazno oceno glede predmetne listine kar vplivalo na celovito oceno verodostojnosti tožnikovih izjav in predloženih dokazov (peta alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1).
Sodišče je že večkrat izpostavilo, da mora tožena stranka v celoviti dokazni oceni o (ne)verodostojnosti upoštevati tako elemente, ki govorijo tožniku v škodo, kot tudi elemente, ki govorijo njemu v prid. To zahteva načelo oziroma standard objektivnega in nepristranskega obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito (člen 10(3)(a) Procesne direktive).
Posebna okoliščina, ki jo tožena stranka sploh ni upoštevala, je dejstvo, da je tožnik zaradi dokumentov Sveta OZN za človekove pravice in UNHCR, ki so naslovljeni tudi na iranske organe, očitno zelo visoko »profilirana« oseba; to pomeni, da je posebej izpostavljen, saj je poimensko imenovan v že omenjenih poročilih Sveta OZN za človekove pravice in tudi UNHCR je omenjal njegovo ime v izdanih dokumentih UNHCR. Zato je utemeljeno pričakovati, da bi bil v primeru vrnitve v Iran zelo verjetno pod nadzorom tajne službe zaradi pripisanega političnega prepričanja, ki nasprotuje državni politiki, že ob prehodu meje in bi bil prav gotovo vprašan glede razloga za njegovo odsotnost iz Irana približno 13 let.
ZUP člen 210, 214. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (2015) člen 23, 24, 25.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni akt - nejasna in nepopolna obrazložitev - ocena vloge
Po presoji sodišča zgolj prepis meril v sklep o presoji izbire, brez konkretizacije o razlogih dodelitve posameznih točk posameznim prijavljenim izvajalcem, ne zadošča za presojo odločitve in v posledici tudi ne za presojo upravnega akta, saj se ga na tak način ne da preizkusiti. Na tak način namreč niso jasno konkretizirani in navedeni razlogi, na podlagi katerih je strokovna komisija prišla do izračunanih točk za posameznega izvajalca.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1.
Sodišče sodne presoje po vsebini niti ne more opraviti, ker tožnika ni več in ga sodišče oziroma upravni organ v morebitnem ponovnem postopku niti ne more zaslišati, tako da organ ne bi mogel dopolniti postopka v primeru ugoditve tožbe, ker tožnika ni več v Sloveniji, sodišče pa ne sodi v hipotetičnih primerih. Nova določba 4. odstavka 50. člena ZMZ-1 (ZMZ te določbe ni imel) ne more vplivati na zgornjo razlago glede neobstoja pravnega interesa tožnika, da sodišče odloča po vsebini o tej tožbi, kajti okoliščina morebitne vrnitve tožnikov v Slovenijo je povsem negotova oziroma hipotetična, saj je od tožnikovega izginotja preteklo že skoraj 10 mesecev.
Toženka je ocenila, da tožnikova stabilnost z zunajzavodskimi ugodnostmi še ni bila preverjena v zadostni meri in skozi daljše časovno obdobje, da bi bilo mogoče napraviti zaključek o utemeljenem pričakovanju, da tožnik kaznivega dejanja ne bo več ponovil. Čim je tako, pa pogojnega odpusta, kot je bilo obrazloženo, tudi po presoji sodišča (še) ni mogoče odobriti.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice (2014) člen 16, 16/2, 16/3.
inšpekcijski postopek - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - kmetijsko gospodarstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Iz Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice jasno izhaja dolžnost uporabnikov, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, vendar ob izpolnitvi naslednjih pogojev. Najprej mora biti na območju, kjer se nahaja stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajena javna kanalizacija, poleg tega pa mora biti uporabnik s strani izvajalca javne službe obveščen o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, v zvezi s čimer je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od prejema tega obvestila.