Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje ponovne vloge - dokazno breme - tožbena novota
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - strogi test presoje - dejstva - novi dokazi in nova dejstva
Tožena stranka v konkretnem primeru ni opravila strogega testa presoje dejstev, ker na podlagi navedb, ki jih je podal tožnik, ni ustrezno vodila osebnega razgovora, da bi najprej z njim razčistila morebitna nova dejstva in po potrebi le-te preverila prek informacij o stanju v izvorni državi ob sodelovanju s tožnikom na zaslišanju.
Iz obrazložitve sklepa sodišče lahko razbere, da je tožena stranka za novo dejstvo štela dogodek, ki se je zgodil pred 6 meseci v Banja Luki, za katerega pa je štela, da s tožnikom nima nikakršne povezave in je po izjavah tožnika le podoben njegovemu primeru. Ta ugotovitev je preskopa oziroma preveč pavšalna dokazna ocena, da bi zadostila standardu stroge presoje, saj je tožnik zatrjeval zelo specifično obliko preganjanja zaradi sodelovanja s policijo pri kriminalnih dejanjih, za kar so lahko tudi primerljivi primeri preganjanja sodelavcev s policijo relevantno novo dejstvo.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova bpp - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo premoženjsko stanje
Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.
Iz besedila pooblastila izhaja, da pooblastilo za zastopanje daje C., medtem ko je iz notarske overitve razvidno, da notar potrjuje avtentičnost podpisa osebe z imenom „Č.“. Imeni iz besedila pooblastila in iz overitve torej nista enaki. Iz predloženega pooblastila tudi še vedno ni razvidno, v kakšnem svojstvu je podpisani do tožnice in ali je res njen zakoniti zastopnik ter, kolikor je res njen zakoniti zastopnik, kakšne vrste zakoniti zastopnik naj bi bil (poslovodja, direktor, predstojnik kolegijskega organa, prokurist). Prav tako iz overitve ne izhaja, da bi notar preveril in potrdil, da fizična oseba - podpisnik pooblastila - pooblastilo res daje v svojstvu osebe, ki je to upravičena storiti v imenu in za račun tožnice.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - zavrženje tožbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.
ZUP člen 73, 73/3, 146, 146/3. Zakon o prijavi prebivališča člen 2, 2-3, 21, 21/1.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - pravica do izjave v postopku - vabilo za zaslišanje
V obravnavanem primeru v ugotovitvenem postopku tožnik in vabljene priče niso bili zaslišani, prav tako pa odločilna okoliščina, kje je središče tožnikovih življenjskih interesov, ni bila zadosti razčiščena.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 1291/1-3.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - materialni rok - rok za vložitev
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev),morajo slednji že po mnenju ESČP izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih bo vzpostavila Slovenija z ZNISESČP.
Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi materialni prekluzivni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, kateri je upravičencem iz ZNISESČP določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog. Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je namreč splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/3, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (2011) člen 6, 6/1.
S plačilom komunalnih prispevkov so bila določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati.
ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovani pas državne ceste - odstranitev objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta
Soglasje za poseg v varovalni pas državne ceste, izdano na podlagi 47. člena ZJC, ki je določal obseg varovalnega pasu in splošne pogoje za poseg vanj, ne more nadomestiti soglasja iz 68. člena ZJC, ki se nanaša na posebne pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državni cesti, vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
ZMZ-1 člen 31, 31/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravice stranke do izjave - obrazložitev
V konkretnem primeru, kjer gre za spor med posameznikom in državo, je tožena stranka uporabila samo določbe ZMZ-1 in ZTP, brez da bi uporabila tudi sekundarno ali primarno pravo EU. S takšnim ravnanjem je tožena stranka posegla in kršila pravico do izjave v upravnem postopku in obrazložene upravne odločbe, ki sta sestavna dela splošnega pravnega načela v zvezi s pravico do dobrega upravljanja; posegla pa je tudi v pravico tožnika do učinkovitega (sodnega) pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnik je bil zaslišan oziroma je bil z njim opravljen osebni razgovor, vendar pred izdajo odločbe ni bil ob nobeni priložnosti obveščen o tem, da organ obravnava razloge za izključitev iz statusa subsidiarne zaščite oziroma za zavrnitev prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite.
Iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ni mogoče razbrati niti bistvenih okvirnih razlogov dejanske narave, zakaj tožena stranka meni, da tožnikove aktivnosti niso v skladu z nameni in načeli OZN, kakor tudi ni iz obrazložitve razvidno, zakaj je narava tožnikovih dejanj in tajnih podatkov takšna, da ne dopušča razkritja prav nobenega dejstva v zvezi z zatrjevanimi spornimi aktivnostmi tožnika. Izpodbijane odločbe se torej z obravnavanega vidika ne da preizkusiti.
ZIS člen 107. ZUP člen 9, 85, 85/3, 87, 171, 237, 237/2, 237/2-3.
domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravilnost vročitve po zup - spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - vročanje - poizvednica - pravica do izjave - javna listina
V obravnavnem primeru izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi toženke o datumu vročitve odločbe, ki izhaja iz javne listine, ki je sporna, in glede katere tožnici ni bila dana možnost, da se do nje opredeli, zato so bistveno kršena pravila postopka.
Tožnik, ki bi moral kazen zapora prestati dne 2. 12. 2018, je bil predčasno odpuščen s prestajanja kazni zapora dne 3. 9. 2018. To pomeni, da mu je med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
Vplive nameravanega posega je treba ugotavljati glede na dejstva, ki obstajajo ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, ne pa na podlagi negotovih bodočih dejstev, kot je upravni organ to storil v obravnavanem primeru. Okoliščina, da je tožničina nepremičnina po Uredbi predvidena za odkup oziroma razlastitev, namreč sama po sebi ne pomeni, da bo do odkupa oziroma razlastitve njene nepremičnine tudi prišlo. Povedano drugače: dokler gre za nepremičnino z varovanimi prostori, je vsaka čezmerna obremenitev tožničine nepremičnine, ki torej presega predpisane vrednosti, nedovoljena in je treba zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti (drugi odstavek 57. člena ZVO-1).
Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se namreč v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
V zadevi ni sporno, saj nasprotna stranka temu ne ugovarja, da navedena družba preko spletnega portala A. v Republiki Sloveniji prireja igre na srečo, kljub temu, da je bilo to z odločbo izrecno prepovedano. Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107. a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
kulturni spomenik - kulturni spomenik državnega pomena - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do zasebne lastnine
Tožnik kot lastnik dveh nepremičnin, ki sta bili razglašeni za del Arboretuma in s tem za kulturni spomenik državnega pomena, ni bil pritegnjen v razglasitveni postopek in mu torej ni bila dana možnost, da v tem postopku sodeluje. Dejstvo je, da njegovi nepremičnini s prejšnjim Odlokom (iz leta 1999) nista bili razglašeni za del Arboretuma, saj v njem nista navedeni in torej tožnik ni mogel vedeti, da naj bi bili že tedaj zajeti v območje spomenika.
Z Odlokom je bilo poseženo tudi v tožnikovo lastninsko pravico, saj s svojima nepremičninama ne more več prosto razpolagati, ker zanju velja poseben pravni režim. Zato bi bil moral biti tožnik predhodno seznanjen z namero, da njegovi nepremičnini postaneta del Arboretuma oziroma območje kulturnega spomenika, kar pa tožnik ni bil.
ZDIJZ člen 1, 15, 16, 27. ZUP člen 15, 109, 111, 237, 237/2, 237/2-1. URS člen 120, 121. ZInfP člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - razžalitev uradne osebe - denarna kazen - pritožba - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep o izreku denarne kazni zaradi razžalitve uradnih oseb in organa presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen Informacijski pooblaščenec RS.
razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v naziv
Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
Zoper tožnika je bila s sklepom z dne 3. 10. 2017 že dovoljena izvršba in da mu je bila hkrati zagrožena denarna kazen, če ne bo izpolnil naložene mu obveznosti. Ob ponovnem kontrolnem pregledu na kraju samem dne 7. 11. 2017 je bilo ugotovljeno, da tožnik naložene mu obveznosti ni izpolnil. To pomeni, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna. Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, s tem, ko je izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnika prisilil k plačilu zagrožene denarne kazni in s tem k izpolnitvi obveznosti po sklepu z dne 3. 10. 2017 in z zagroženo novo denarno kaznijo.