ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZUS člen 42, 42/3, 45-2, 42, 42/3, 45-2. ZAzil člen 42/1, 39, 39/6, 42, 42/1, 39, 39/6, 42.
ustavitev postopka - azil
Sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odločanje po 42. členu ZAzil-UPB-1 (in da tudi med strankama ni sporno dejstvo, da sta tožnika samovoljno zapustila azilni dom v smislu določila 5. alineje 1. odstavka 42. člena ZAzil.
ZDoh člen 58, 58b, 60, 58, 58b, 60. ZUS člen 59/1, 59/1.
davek od dohodka iz premoženja
Darilna pogodba sicer je dokazilo, ni pa edino in če davčni organ vanj podvomi in ima ta takšen dvom razloge, lahko zbere in upošteva tudi druge podatke in druga dokazila, konkretno podatke o tržni vednosti, ki je tudi po presoji sodišča v konkretnem primeru tista, ki je najbližja (dejanski) vrednosti delnic ob pridobitvi iz 60. člena ZDoh in s tem tisti vrednosti, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove.
ZDoh člen 27, 23, 24, 25, 24, 25, 27, 23. ZUS člen 59/1, 59/1.
davek od dohodka iz kmetijstva
Po določbi 23. člena ZDoh velja, da je zavezanec za davek tista fizična oseba, ki je kot lastnik (imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča) vpisana v katasterskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja. Na te podatke je torej davčni organ vezan in se obstoj lastninske pravice na zemljiščih v davčnem postopku več ne ugotavlja.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. URS člen 18, 18. ZUS člen 59, 59/2, 25, 25/1, 25/1-2. ZAzil člen 39/2, 39/6, 24/5, 33, 39, 1/2, 1/3, 24, 39/2, 39/6, 24/5, 33, 39, 1/2, 1/3, 24.
azil iz humanitarnih razlogov
Za pravilnost odločitve tožene stranke glede neizpolnjevanja pogojev za humanitarni azil je pomembna tudi uporaba principa notranje razselitve. Smiselna uporaba tega principa v zvezi s humanitarnim azilom po ZAzil pomeni naslednje: da je varno območje v izvorni državi praktično, pravno in brez nevarnosti dostopno za zavrnjenega prosilca za azil; da je mogoče pričakovati, da bo zavrnjeni prosilec za azil na varnem območju lahko tudi v perspektivi zaživel v sprejemljivih socialno-ekonomskih razmerah; da na varnem območju država izvršuje svoje suverenosti; da tudi osebne okoliščine zavrnjenega prosilca za azil (spol, starost, zdravje, nacionalna, verska pripadnost, izobrazba, delovna sposobnost, psihološko stanje, morebitne pretekle izkušnje s preganjanjem) uporabo omenjenega principa dopuščajo. Za razpis glavne obravnave ni dovolj, če stranke menijo, da je sporno dejansko stanje, ampak mora tudi po mnenju sodišča biti sporno dejansko stanje oziroma mora stranka utemeljeno zagovarjati stališče, da so dejstva sporna. V konkretnem primeru je bil sicer sporen postopek dokazovanja, ki ga je vodila tožena stranka, vendar pa to po ugotovitvah sodišča ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZLS člen 46, 46/1, 47, 65, 65/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 33, 45, 46, 46/1.
referendum - zahteva za razpis referenduma - splošni pravni akt - predlog državnega lokacijskega načrta
Sklep o sprejemu osnutka državnega lokacijskega načrta in o soglasju h korigiranemu predlogu državnega lokacijskega načrta ne vzpostavlja pravic in zato ni splošen pravni akt.
Po določbi 2. odst. 194. člena ZJU šteje kot izhodiščni količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače. Pri tem pa tožnik napačno izhaja iz stališča, da je odločba št. ... z dne 29. 9. 2000 o razporeditvi v plačilni razred takšen ustrezen akt (izdan na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa), ki predstavlja podlago za prevedbo v nov uradniški naziv. Navedena zakonska določba je povsem jasna, saj izrecno izključuje upoštevanje količnikov doseženih na podlagi napredovanj v višje plačilne razrede.
Priznanja statusa žrtve vojnega nasilja po 5. členu ZZVN vojaškemu vojnemu invalidu ni mogoče odreči, ne da bi se za čas, ki je relevanten za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida ugotavljalo izpolnjevanje pogojev določenih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (torej da je invalidnost oziroma nezmožnost za delo nastopila v okoliščinah, ko je bil izpostavljen kateremu od v zakonu naštetih prisilnih ukrepov v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 in da je ukrep trajal najmanj 3 mesece).
ZTZPUS člen 16. Pravilnik o pregledu in preizkušanju tlačnih posod člen 7, 8.
ukrep tržnega inšpektorja
Ukrep tržnega inšpektorja, ki se nanaša na prepoved uporabe tlačne posode je utemeljen, glede na to, da za uporabo tlačne posode ni bilo izdano ustrezno dovoljenje oziroma ni bil uspešno opravljen prevzemni pregled. Glede na navedeno zato nadaljnje ugotovitve inšpekcijskega organa, da tlačna posoda ni postavljena v primerni varnostni razdalji od cevovoda z zemeljskim plinom in ugovori, ki se nanašajo na te ugotovitve, za odločitev v konkretni zadevi, niso pravno pomembni.
Glede na to, da je bilo sporno zemljišče ob podržavljenju kmetijsko zemljišče, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zaradi odmere odškodnine, vrednost spornega zemljišča ugotavljala na podlagi predpisov, ki urejajo vrednotenje kmetijskih zemljišč. Status zemljišča v času vračanja, za način vrednotenja teh zemljišč, ni pravno relevanten.
ZPSI člen 55. Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole
Zoper dokončne odločbe, s katerimi se posega v pravice posameznika (v obravnavanem primeru gre za pravico do svobodnega izobraževanja), je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu. V skladu s 4. členom Zakona o upravnem sporu je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta (posamičnega akta) ali zaradi tega, ker akt ni bil izdan. Pogoj za upravni spor je torej obstoj pravnega interesa, ki pa ga je potrebno izkazovati ves čas postopka. V obravnavanem primeru je bil tožniku izrečen vzgojni ukrep izključitve iz šole z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Pravne posledice navedenega ukrepa (kakor tudi akt kot takšen) so torej ne glede na sodni postopek prenehale veljati s koncem šolskega leta, to je 31.8.2002. Čeprav je torej dokončni akt prenehal učinkovati, pa je v tem primeru, ko je akt v določenem obdobju posegal v tožnikove pravice, potrebno priznati prizadeti osebi pravni interes za sodno varstvo, sicer ustavno določena pravica do sodnega varstva ne bi imela smisla. Ob navedeni ugotovitvi, da je podan tožnikov pravni interes, je torej v takšnih primerih potrebno izhajati iz izhodišča, da se zakonitost akta vedno presoja glede na stanje, kot je bilo v času storjene kršitve (v obravnavanem primeru ob izdaji prve odločbe o izrečenem ukrepu z dne 17.1.2002). Ker je sodišče v postopku U 89/2002 iz procesnih razlogov odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, je glede na navedeno tožena stranka oziroma organ prve stopnje pravilno odločal glede na dejanske in pravne okoliščine, ki so obstajale v času prvotnega postopka. Vzgojni ukrep, izrečen v ponovnem postopku, ima torej retroaktivno veljavnost, to je za šolsko leto, v katerem je bila storjena očitana kršitev. Po svoji vsebini torej pomeni le presojo ali so v konkretni zadevi sploh obstajali pogoji za izrek takšnega vzgojnega ukrepa.
Namen določb točke c) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je v tem, da se zaščiti imetnike tistih znamk, ki kljub podobnosti znakov do varstva znamke niso upravičeni, ker ni izpolnjen pogoj enakosti oz. podobnosti blaga.
oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja - status žrtve vojnega nasilja
Tožnikova mati je odšla za očetom v A prostovoljno s prepustnico, katero ji je izdal okupator sam; v času izselitve ji torej s strani okupatorja ni grozilo nobeno neposredno vojno nasilje, splošna grožnja nasilja, ki je bila prisotna zaradi vojnih razmer, pa ni zadosten razlog za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca. Ker torej v predmetnem postopku ni izkazano, da bi tožnikova mati v Srbijo (v A) pobegnila zaradi utemeljene grožnje z vojnim nasiljem v smislu določb ZZVN in zato niso izpolnjeni pogoji, da bi se njej lahko priznal status in pravice žrtve vojnega nasilja - begunke, posledično tudi tožnik ne izpolnjuje po ZZVN določenih pogojev za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otroka, rojenega staršem v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Predmet denacionalizacije je premoženje, ki je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Premoženje, ki je bilo izvzeto iz zaplembe, ne more biti predmet denacionalizacije.
državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Ker je ugotovitev o jugoslovanskem državljanstvu za odločitev relevantna okoliščina, jo mora denacionalizacijski organ pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati, pri tem pa je, če ta ugotovitev izhaja iz pravnomočne odločbe pristojnega matičnega organa, nanjo vezan. Vse dotlej, dokler na podlagi zakonitih pravnih sredstev taka pravnomočna odločba ni izpodbita, šteje, da je zakonita in noben organ ne more zanikati pravnega učinka take odločbe.
ZDDV člen 31, 42. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 85, 85/2.
odbitek vstopnega DDV
V obravnavanem primeru je tožnik plovilo, ki ga je nabavil za opravljanje obdavčljive dejavnosti dajanja v najem (za kar je uveljavljal odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila), nehal uporabljati za namen dajanja v najem. S tem so se po presoji sodišča spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Tožnik plovilo (ker ga je odtujil) ne bo več uporabljal za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV (oziroma izjemoma tudi od oproščenega prometa v primerih iz 4. točke 40. člena ZDDV), kar pa je bil pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV po 1. odstavku 40. člena ZDDV v povezavi s 5. odstavkom navedenega člena, kar pomeni, da so se glede na začetno stanje (maj 2000) naknadno spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Iz tega razloga je po presoji sodišča nastala sprememba pogojev, merodajnih za obdavčenje po 2. odstavku 42. člena ZDDV.
ZUS člen 34/1-4, 18, 34, 34/1, 34/1-4, 18, 34, 34/1. ZDDV člen 40, 40/6, 40, 40/6.
DDV - odbitek vstopnega DDV - stranka v postopku
Iz podatkov v upravnih spisih ter iz izpodbijane odločbe in odločbe prvostopnega organa je razvidno, da je pravna oseba, ki je lahko uveljavljala odbitek vstopnega DDV po določbah ZDDV, v obravnavanem primeru AAA, Podružnica A. Davčni zavezanec AA je vložil zahtevek za uveljavitev pravice do odbitka vstopnega DDV po določbah ZDDV. O tem zahtevku je tudi odločal prvostopni davčni organ, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo istega davčnega zavezanca. Tožnik pa v obravnavanem postopku ni sodeloval kot stranka v postopku.
ZDavP člen 95, 95. ZDDV člen 37, 38, 33, 33/4, 36.
davčni obračun - DDV - vračilo davka
Iz določbe 95. člena ZDavP ne izhaja, da bi se v primeru obračuna DDV ravnalo drugače, saj zakon uporablja le termin davčni obračun in ne izključuje oz. ne uporablja termina dokončni obračun. Gre za splošno določbo, ki po vsebini ne izključuje posameznih vrst davkov, ne glede na to, da so po specialnih predpisih lahko predpisani tudi posebni postopka vračila davkov (npr. popravki DDV po 10. odstavku 21. člena ZDDV), ki pridejo seveda v poštev kadar in v kolikor so za to po specialnem predpisu izpolnjeni pogoji. Ker gre v obravnavanem primeru izključno za zahtevek za vračilo po 95. členu ZDavP, je po presoji sodišča bistveno za odločitev ugotovitev, ali je tožnik plačal več, kot je bil dolžan plačati po davčnem obračunu.
CZ (1976) člen 24, 50, 50/2, 56, 254, 254/2, 255. CZ člen 182. ZUP člen 39, 295, 295/2. Pravilnik o vlaganju listin v carinskem postopku.
uvoz zaradi izvoza - carinski zavezanec
Zmotno je stališče tožeče stranke, da gre v obravnavanem primeru za naknadno kontrolo carinske deklaracije na podlagi 274. člena CZ/SFRJ, katere posledica bi bil naknaden obračun carinskih dajatev, ampak gre za plačilo carinskih dajatev na podlagi drugega odstavka 50. člena CZ/SFRJ, ki je posledica neizpolnitve zahtevnih pogojev za oprostitev plačila carinskih dajatev. Zato se tudi pogoji za izpolnjevanje pravice do carinske oprostitve in plačilo carinskih dajatev presojajo po določilih 50. člena CZ/SFRJ in ni mogoče uporabiti določil novega CZ. Po določbi 8. točke 4. člena Pravilnika se v rubriko 8 UCD (carinski zavezanec) vpišeta ime in naslov osebe, ki je po 24. členu CZ/SFRJ carinski zavezanec. Glede na navedeno določbo je torej tožeča stranka z izpolnitvijo polja 8 UCD z navedbo, da je carinski zavezanec, prevzela tveganje, da bo nosila breme plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če uporabnik blaga svoje obveznosti izvoza predelanega blaga ne bo izpolnil.
davek na promet nepremičnin - poplačilo v izvršilnem postopku
Neutemeljene so tožbene navedbe, da je odločba davčnega organa nezakonita, ker bi moralo izvršilno sodišče odločiti o poplačilu davka iz zneska, dobljenega s prodajo. Odločanje o načinu poplačila, ki se izvaja v izvršilnem postopku na podlagi izvršljive odmerne odločbe, ni predmet postopka odmere davčne obveznosti in tudi ne presoje sodišča v obravnavanem primeru.