ZPP člen 80.ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/1, 107/2.
smrt fizične osebe - procesna sposobnost - tožba - pravno sredstvo vloženo po smrti - pravdna sposobnost - nedovoljena pritožba - revizija
Po smrti fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtve tožeče stranke, zato ni mogoče odpraviti. Nedovoljena pritožba vložena po ZUS, ne postane revizija po 107. členu ZUS-1, ampak se obravnava kot pritožba.
mednarodna zaščita – azil - ponovna vloga za mednarodno zaščito – zavrženje namere za vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito – subsidirana uporaba ZUP
Tožnikova namera za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, vložena dne 11. 11. 2008, se v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, ker se je ob njeni vložitvi in v času odločanja o njej o tožnikovi mednarodni zaščiti že vodil upravni postopek, saj je bilo o njej odločeno z odločbo tožene stranke z dne 10. 11. 2008, ki je že postala pravnomočna.
revizija - dovoljenost - pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost v revizijskem postopku
Glede na pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba že vročena stranki. Ker torej pooblastilo z dne 17.7.2008 izvira iz časa pred nastankom pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva (sodba z dne 2.12.2008 je bila stranki vročena 15.12.2008), predloženo pooblastilo ni novo.
Ker odvetnik ob vložitvi revizije ni predložil pooblastila, ki bi izviralo iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe), tako pooblastilo ni popolno in je bilo treba revizijo zavreči kot nedovoljeno.
Tožnik ni izkazal, da je bila tožena stranka ob vložitvi tožbe že v molku, zato je bila tožba vložena prezgodaj in jo je bilo treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženje revizije
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v revizijskem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja.
CZ (1976) člen 30b, 30b/4. CZ (1990) člen 32, 32/4. CZ (1995) člen 182.
naknadni obračun - prehodne carinske oprostitve - pogoji za oprostitev plačila carinskih dajatev iz naslova tujih vlaganj - uvoz opreme iz naslova vloge tuje osebe - uporaba prehodnih določb CZ (1995) - relativno zastaranje drugostopenjske odločbe carinskega organa
S tem, ko je tožeča stranka uvoženo blago dala v brezplačen najem znotraj roka pet let od dneva uvoza, je carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 30.b člena CZ (1976) oziroma četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).
ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 115, 115/1. ZENDMPE člen 19, 19/1.
stroški upravnega postopka - ureditev meje - osebni stroški
Osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), torej stroškov, ki ne vplivajo neposredno na izvedbo postopka, ZUP med stroške postopka ne uvršča.
ZMZPP člen 52, 89. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 66.
zahteva za varstvo zakonitosti - sporazum o mednarodni pristojnosti - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - prorogirana pristojnost - dopustnost derogacije - acte clair
Temeljni princip pri presoji veljavnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti je, da se dopustnost derogacije presoja po pravu derogiranega, dopustnost prorogacije pa po pravu prorogiranega sodišča. Pri presoji o dopustnosti derogacije domačega sodišča je treba upoštevati, da dogovor o prorogaciji tujega sodišča ne sme voditi k odvzemu možnosti priznanja in izvršbe odločbe tujega prorogiranega sodišča na območju države derogiranega sodišča, ki bi bilo pristojno v okviru pravil o splošni krajevni pristojnosti. Drugačno razumevanje načelne dopustnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti iz 52. člena ZMZPP bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti in načelom koneksnosti, ki sta temeljni načeli mednarodnega zasebnega prava. Zato bi bil sporazum o mednarodni krajevni pristojnosti, po katerem bi bila izključena pristojnost domačega sodišča (pristojnega sicer v okviru splošne krajevne pristojnosti), učinkovit le tedaj, če bi bila sodba tujega (prorogiranega) sodišča pri nas lahko priznana in izvršljiva.
Sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti zavarovalnice bi bila v tem, da bi bila kljub temu, da je že potekel rok za plačilo premije, dolžna izplačati zavarovalnino v primeru nastanka zavarovalnega primera. Ne glede na obvestilo pa obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino velja le do izteka enega leta od zapadlosti premije. Po izteku tega roka zavarovalna pogodba neha veljati v vsakem primeru po samem zakonu.
Upnik se je sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, a sporazuma ni priložil. Priložil je le splošne pogoje za opravljanje storitev S. s členom, ki govori o pristojnosti sodišča v Ljubljani, medtem ko ni priložil s strani dolžnika podpisane pogodbe, ki bi se sklicevala na te splošne pogoje (69. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po določbah o splošni krajevni pristojnosti - to je po 48. členu ZPP.
pogodbeno pravo - izpolnitev obveznosti po pogodbi - obseg obveznosti - ugotavljanje vsebine pogodbe - dokazovanje z izvedencem - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ali sporni popis del definira pogodbeno obveznost tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1, ali ne, je odvisno od vsebine pogodbe št. 1/93-1. Ker pa sodišče druge stopnje presoje o obveznosti tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1 ni oprlo na vsebino te pogodbe, pač pa na vsebino osnovne pogodbe, je zmotno uporabilo avtonomno materialno pravo.
S pogodbo stranki posameznega pravnega posla izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Ugotavljanje konkretne vsebine pogodbe - dogovora ima zato značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, v okviru katerega, če je treba uporabiti abstraktna pravila stroke in izkušnje, s katerimi sodišče ne razpolaga, lahko sodeluje izvedenec. Od ugotavljanja konkretne vsebine pogodbe pa je treba ločiti vsebino medsebojnih pravic in obveznosti, ki izvira iz na določen način izražene volje, ki pa ni dejstvo, ampak kreacija prava, ki je ni mogoče ugotoviti (ali morda kar neposredno zaznati) brez pravnega sklepanja.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izostanka dohodka iz neregistrirane dejavnosti
Pri izračunu škode je treba upoštevati najrazličnejše dohodke, ki jih je imel oškodovanec pred škodnim dogodkom, če so bili ti redni in jih je zaradi škodnega dogodka res izgubil. Pri neregistrirani dejavnosti je (po tem stališču treba) upoštevati davčne predpise, ter od tako ustvarjenih dohodkov upoštevati le tisto korist, ki bi oškodovancu ostala po plačilu predpisanih davščin.