pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum
Sodišče mora ob podaljšanju pripora preizkusiti, ali se je dejanski temelj odločbe o odreditvi pripora spremenil in o tem navesti razloge. Ne zadošča, da našteva dokazno gradivo kazenskega spisa in povzema očitke obdolžencu, temveč mora določno povedati, na podlagi katerih dokazov (na ravni utemeljenega suma) sklepa na obstoj dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
dedna pravica - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih.
gradbeno dovoljenje - ugovori v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - ugovori lokacijske narave
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo lokacijskega dovoljenja.
SPZ člen 16, 23, 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2, 108, 266, 270, 270/1, 276.ZZK-1 člen 188.ZNP člen 9, 10.
dogovor o skupni gradnji - ustanovitev etažne lastnine - obstoj solastnine - vknjižba etažne lastnine
Presoja vprašanja, ali lahko stranka, ki ni lastnica zemljišča, na katerem je zgrajena stavba, na podlagi dogovora o skupni gradnji zahteva ustanovitev etažne lastnine na stavbi in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo samo na "svojem" stanovanju.
Za novo škodo, ki jo je treba ločiti od bodoče škode v smislu določbe 203. člena ZOR, je značilno, da je glede na poškodbo iz katere izvira, v času prvega odločanja o odškodnini z vidika medicinske znanosti objektivno nepredvidljiva oziroma nepričakovana.
Ker ZGos zahteva, da se ceniki s cenami gostinskih storitev postavijo tudi na zunanje površine, je ob ugotovitvi, da le-teh na zunanjih površinah ni bilo, ukrepanje tržnega inšpektorja na zakonu utemeljeno.
odvzem lastninske pravice na podlagi odloka - sprememba prostorskega izvedbenega načrta - vrnitev stavbnega zemljišča
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) ni predvideval, da v primeru spremembe prostorskega izvedbenega načrta pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine (kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini).
ZUP člen 87, 282. ZDavP člen 1, 1/5. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 94, 94/1.
RTV naročnina – izvršljivost odločbe - vročitev
S tem, ko tožnici ni bila vročena navedena odločba na naslovu, na katerem tudi dejansko živi, niti ni bila poskušana vročitev na tem naslovu, ni bila podana procesna predpostavka izvršljivosti odločbe o plačilu RTV prispevka glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi petega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na vročitev odločbe stranki, je torej procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
prenos pravice uporabe - ponudba občini - prostovoljno razpolaganje - prisilni odvzem
Po prisilni določbi 18. člena Zakona o razpolaganju s stavbnim zemljiščem je bila občina dolžna prevzeti ponujeno zemljišče in ponudbe imetnika pravice uporabe ni smela odkloniti. Čeprav je bil odvzem izvršen z upravno odločbo, ta odločba ne pomeni prisilnega odvzema, ta pa tudi ni bil izvršen na način iz 4. ali 5. člena ZDen. Upravna odločba je bila le pridobitni način, volja strank pa je bila izražena s ponudbo, da zemljišče izročajo občini v skladu z navedenim predpisom. Šlo je torej za prostovoljno razpolaganje imetnikov pravice uporabe in ne za prisilni akt o odvzemu in zato pravnim prednikom tožnikov ni mogoče priznati statusa upravičencev do denacionalizacije.
ZUP člen 13, 13/4, 222, 222/4, 255.ZUS-1 člen 2, 2/3, 28, 28/3, 36, 36/1-7, 65.
molk organa - pomanjkanje procesne predpostavke za upravni spor - preuranjena tožba - molk organa prve stopnje
Če se v upravnem sporu izpodbija akt, ki ne izpolnjuje formalnega in materialnega pogoja v celoti, ne gre za upravni akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, zato je treba tožbo zavreči kot nedovoljeno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3.ZPP člen 95, 95/2.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo - zavrženje
Revizijo je vložil pooblaščenec, ki pa reviziji ni predložil novega pooblastila. Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe). Ker pooblastilo, na katerega se sklicuje pooblaščenec, izvira z dne 24.9.2007, torej iz časa pred nastankom pravice do izrednega pravnega sredstva, to pooblastilo ni popolno. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato treba revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat Vrhovnega sodišča) v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
Ker je pogoj za pridobitev odškodnine iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, izvedba vseh odrejenih ukrepov, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, tožeča stranka ni upravičena do odškodnine.
Ker je bilo tožniku po razrešitvi z delovnega mesta poslovodje družbe zagotovljeno ustrezno delo pri drugotoženi stranki kot ustanoviteljici prvotožene stranke in je tožnik za ponujeno delo z drugotoženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi in brez prekinitve nadaljeval z delom, ni bil upravičen do plačila odpravnine, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi določena za primer prenehanja delovnega razmerja pri prvotoženi stranki.
uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih - pogoji za upokojitev - prenehanje delovnega razmerja - nezaposlenost
Zakonodajalec je omogočal predčasno upokojitev le tistim zavarovancem, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz poslovnih razlogov na strani delodajalca in so bili do uveljavitve ZPIZ-1 dejansko nezaposljivi, ne pa tudi tistim, ki so si po takem prenehanju delovnega razmerja sami ali s pomočjo zavoda za zaposlovanje uspeli zagotoviti drugo zaposlitev, pa če tudi le za krajša časovna obdobja.
ZDR člen 4, 11, 15, 15/4, 16, 125.OZ člen 86, 86/1, 89, 92, 619, 622.
podjemna pogodba - poskusno delo - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija strank glede na navedeno določbo torej ni neomejena. Vsebinsko se citirana določba navezuje na 16. člen ZDR, ki uzakonja domnevo o obstoju delovnega razmerja, če so podani elementi delovnega razmerja. Gre za zakonsko presumpcijo, pri kateri stranki v primeru spora ni potrebno dokazovati domnevanega pravnega dejstva - obstoj delovnega razmerja, temveč le t. i. domnevno bazo - elemente delovnega razmerja.