obnova kazenskega postopka - nov postopek - obrazložitev - razlogi o odločilnih dejstvih
Po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove kazenskega postopka sodišče v novem postopku ugotavlja vsa odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev o predmetu obtožbe in se odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v pravnomočni sodbi, glede katere se postopek obnavlja, ne morejo brez ponovnega ugotavljanja šteti v novi sodbi kot že ugotovljena.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Kadar vrednost spornega predmeta ni določena, je z vidika dovoljenosti revizije situacija enaka kot v primeru, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga: revizija ni dovoljena.
dokazna vrednost izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - trditve strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti
Pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke pridobljeno izvedensko mnenje procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 412, 412/2, 412/3, 425.
dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani - deljiva terjatev - solidarnost dolžnikov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Niti solidarnost upnikov niti solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v tožbenem zahtevku in posledično v sodbenem izreku. Če ni, gre za deljivo obveznost oziroma deljivo terjatev. Če ni določena drugačna delitev, se obveznost oziroma terjatev deli na enake dele. Za deljivo terjatev to pomeni, da more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Vsak tožnik torej lahko v tej zadevi zahteva le polovico skupnega zneska, kar ne zadostuje za dovoljenost revizije
Materialnopravno pravilno je stališče obeh sodišč, da prodajna pogodba, ki sta jo 20. 10. 2004 sklenila M. G. in toženka ne predstavlja navidezne pogodbe. Tožnici nista dokazali, da je po odvetnici sestavljena in notarsko overjena prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank. Zaradi tega so bili pravilno zavrnjeni vsi zahtevki tožnic proti toženki.
Res je, da navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tistega, kar sta dala zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožnika.
ZPSV člen 2, 4, 16. ZDavP člen 119, 223. ZUS člen 107.
zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - izbris samostojnega podjetnika iz ustreznega registra
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
ZDavP člen 44, 51, 51/2, 53. ZPPSL člen 111, 137, 137/1.
izterjava davčnega dolga – stečaj – uvedba stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom – zastavna pravica – rubež terjatve
Davčni organ v zvezi z rubežem terjatve, ki se opravi po določbah ZDavP, ne pridobi položaja privilegiranega upnika, ki pridobi na dolžnikovi terjatvi tudi zastavno pravico in s tem v stečajnem postopku ločitveno pravico. Po ZDavP torej z rubežem terjatve zakonita zastavna pravica ne nastane.
Z začetkom stečajnega postopka je tako prenehalo pravno razmerje iz sklepa o prisilni izterjavi dolga med davčnim organom in tožnikovim dolžnikom, saj davčni organ z rubežem ni pridobil zastavne pravice na dolžnikovi terjatvi in posledično ločitvene pravice v stečajnem postopku, zato bi moral tožnik kot upnik prijaviti svojo terjatev zoper dolžnika stečajnemu senatu (prvi odstavek 137. člena ZPPSL).
ZUS-1 člen 59, 59/1. ZPD člen 6, 6/3, 10, 10/2, 10/3, 11, 11/2. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16, 16/7, 23, 23/2.
prometni davek – davek od prometa proizvodov – pohištvo – pisarniško pohištvo – obratovalno pohištvo – pogojna davčna oprostitev – motorno kolo – zasebna raba – glavna obravnava
Za pisarniško pohištvo v smislu ZPD ni dopustno uveljavljati pogojne davčne oprostitve. Ta oprostitev je predvidena le za pohištvo, ki se uporablja v proizvodnih obratih (obratovalno pohištvo).
(Vsaka) nenamenska uporaba opreme, ki je nabavljena brez plačila prometnega davka, povzroči naknadno odmero prometnega davka.
S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi na podlagi 46. člena ZDavP ni možno izpodbijati odločb (plačilnega naloga), ki se izvršujejo, temveč je te mogoče izpodbijati (vključno s pravilnostjo njihove vročitve) le v postopku izdaje take odločbe oziroma konkretno plačilnega naloga.
Drugi toženec je bil porok za obveznost glavnega dolžnika. Zato ni pravno pomembno, ali je v poroštveni izjavi F. d.d. za to družbo zapisano kaj drugega in kako je morebiten drugačen zapis treba razlagati. Ne gre namreč za porokovega poroka v smislu četrtega odstavka 1001. člena ZOR kot skuša uveljaviti revizija.
Vsebina solidarnosti porokov po 1005. členu ZOR je enaka vsebini solidarnosti dolžnikov po 414. členu ZOR, kar med drugim pomeni, da bi tožnica lahko tožbo vložila samo proti enemu od solidarno zavezanih porokov, torej tudi samo proti prvemu tožencu.
Izdelava projektne dokumentacije ne sodi med gradbene storitve v smislu ZPD, zato se obdavči kot samostojna storitev.
Davčna osnova davka na promet storitev ne sme vključevati prometnega davka, zato se v teh primerih davčna osnova izračuna s pomočjo preračunane davčne stopnje v smislu ZPD in Pravilnika o uporabi ZPD.
Začasne situacije niso računi v smislu ZPD, ampak so le dokazila o opravljenih storitvah.
ZOR člen 156, 156/3.ZVO člen 5, 5/1, 5/1-6, 9, 9/1, 78, 78/1, 78/2.
povrnitev nepremoženjske škode zaradi posegov v okolje - varstvo okolja - gradnja avtoceste - podlage odškodninske odgovornosti - razvrednotenje okolja - imisije - splošno koristna dejavnost - čezmerne obremenitve okolja
Po drugem odstavku 78. člena ZVO, bi morala vrste posegov v okolje, merila za določanje njihovega vplivnega območja in merila za določanje najnižje odškodnine iz prvega odstavka 78. člena ZVO predpisati Vlada ob soglasju Državnega zbora. Tak podzakonski predpis ni bil sprejet, kar pa ne pomeni, da v primeru razvrednotenja okolja oškodovanci niso upravičeni do nobene odškodnine. Kolikor ZVO kot specialni predpis ne ureja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo v okolju, je treba pri njihovi presoji uporabiti splošnejši predpis, to je ZOR.
Prvi odstavek 9. člena ZVO omejuje odškodninsko odgovornost le na povzročitev čezmerne obremenitve okolja, kar pomeni, da dopustno obremenjevanje okolja še ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti. O
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Apriorni dvom v odločanje sodnikov določenega sodišča vsebinsko presega zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča in zato ne predstavlja razloga za delegacijo.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - ugriz psa - nadzorstvo nad psom
Psa sta bila (preden sta pobegla in napadla tožnico) v sferi nadzora toženke. V okviru relevantnega pravnega pravila 1320. paragrafa ODZ takšna ugotovitev v konkretnem primeru zadošča za odločitev o odškodninski odgovornosti toženke. Bistveno je namreč, da je bila toženka zavezana nadzorovati psa, pri čemer ni pomembno ali je bil morda njun lastnik konjeniški klub.
Prokurist ni zakoniti zastopnik, ampak pooblaščenec, katerega obseg pooblastila je določen v ZGD. To pooblastilo obsega le upravičenja na materialnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti druge osebe za zastopanje.
ZZ člen 49, 49/2. ZOFVI člen 82a. ZOR člen 189, 200, 200/1, 200/2, 203.
odgovornost vzgojno varstvenega zavoda - odgovornost osnovne šole - solidarna odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda - razlaga zakona - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - višina odškodnine
Določba 82.a člena ZOFVI ne posega na področje solidarne odgovornosti ustanovitelja zavoda, ki jo ureja drugi odstavek 49. člena ZZ. Pojasnjuje le, kolikšen delež bo bremenil posameznega financerja (državo oziroma lokalno skupnost) pri kritju odškodninskih obveznosti šole na podlagi izvršilnih naslovov ter s tem vzpostavlja podlago za morebitne regresne zahtevke med državo in lokalno skupnostjo glede kritja navedenih obveznosti.
avtorsko pravo - omejitve avtorske pravice - citiranje avtorskega glasbenega dela - gramatikalna razlaga zakona
Da bi za citiranje glasbenih avtorskih del, veljale posebnosti, ne drži. Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Ker so glasbena avtorska dela običajno materialno fiksirana v obliki zapisa skupka partov ene glasbene kompozicije, ki so združeni, da bi se hkrati izvajali, je logično, da se v knjižnih delih citirajo predvsem tako, da se navede odlomek partiture.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0011660
ZIZ člen 170, 253, 253/3. ZTLR člen 33.ZZK člen 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S sklicevanjem na slabo vero, nepošteno oziroma nemoralno ravnanje pred njo vknjiženega hipotekarnega upnika bi tožnica lahko uspela le, če bi dokazala, da je praktično vsa upravičenja, ki vsebinsko izhajajo iz (so)lastninske pravice (posest, dejansko uporabo in dejansko razpolaganje s spornim delom nepremičnin), pridobila in izvrševala na podlagi pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom, še preden je ta s spornima nepremičninama razpolagal v korist toženčevega pravnega prednika, slednji pa je za predhodno razpolaganje vedel.
ZDR člen 184.OZ člen 131, 131/1.ZVZD člen 5, 6, 9.
odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu - nadzorstvo delodajalca - deljena odgovornost
Delodajalec mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja pri delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organizacijo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Izvajati mora tudi take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora tako stalno nadzorovati, ali delavec pred in med delovnim procesom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporablja. Navedene zakonske obveznosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo varnih pripomočkov zagotovi varno delo.