zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - državno tožilstvo - dodelitev - postopek imenovanja - uvrstitev v plačni razred - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe - neizkazan pravni interes
Ker pritožnica s tožbo izpodbija odločitev toženke o uvrstitvi državnega tožilca v 55. plačni razred in odločitev o tem, da tožilcu kot višjemu državnemu tožilcu, imenovanem pri pritožnici, pripada plača vrhovnega državnega tožilca svétnika po 61. plačnem razredu, pri čemer pritožnica v tožbi ne zatrjuje, da bi ji bila z izpodbijano odločbo kršena kakšna njena na predpisu temelječa pravica, ali da bi bilo s sporno odločitvijo poseženo v njen pravni položaj, pač pa le nasprotuje spremembi statusa državnega tožilca, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno, da z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Tožbe ni mogoče obravnavati drugače kot poskus zaščite tujega pravnega položaja, in sicer pravic oziroma koristi državnega tožilca, kateremu je bila ta odločba kot naslovniku izdana. Ker skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 v postopku upravnega spora kot tožeča stranka lahko nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt, pritožnica pa v obravnavanem primeru tega ne uveljavlja, ni izkazan njen pravni interes za vsebinsko obravnavo tožbe.
DRŽAVNO TOŽILSTVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047820
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDT-1 člen 29, 29/1, 30, 30/1, 31, 32, 32/2, 32/3, 32/4, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 34, 34/1, 34/2.
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - dokončno mnenje državnotožilskega sveta - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Zoper dokončno mnenje DTS ni posebnega pravnega sredstva, lahko pa se izpodbija v upravnem sporu zoper odločbo vlade o imenovanju državnega tožilca na prosto razpisano mesto (drugi odstavek 34. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru pa gre celo za fazo pred oblikovanjem oziroma sprejemom dokončnega mnenja, in sicer odločitev oziroma ugotovitev, da to dokončno mnenje ob ponovni obravnavi (na zahtevo Ministrice za pravosodje) ni bilo sprejeto z ustrezno (dvotretjinsko) večino. Tako Vrhovno sodišče ne more pritrditi argumentom pritožnika, da bi moralo obstajati zoper tako odločitev DTS posebno pravno sredstvo, saj ne obstaja niti, ko se to dokončno mnenje dejansko oblikuje in sprejme z ustrezno večino glasov članov DTS.
Glede na 2. člen ZUS-1 upravni spor ni dovoljen, ker ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi posameznika, saj pritožnik nima pravice biti imenovan, temveč le kandidirati za mesto vrhovnega državnega tožilca pod enakimi pogoji kot ostali kandidati, kar mu je bilo omogočeno. Tako ni bilo poseženo v njegovo pravico do zasedbe prostega mesta vrhovnega državnega tožilca, saj take niti ustavne niti zakonske pravice nima, pravico kandidirati pod enakimi pogoji pa je uresničeval. Zato niso podani niti pogoji za odločanje v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 in bi bilo treba tožbo zavreči iz razloga po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo, vendar iz razloga po 4. točki navedenega člena, kar pa ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
DRŽAVNO TOŽILSTVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00046888
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZDT-1 člen 31, 32, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 34.
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - dokončno mnenje državnotožilskega sveta - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - drugo učinkovito sodno varstvo - odločba o imenovanju - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Pritožnikova tožba, ki jo je vložil na podlagi 4. člena ZUS-1, ni dovoljena, saj ima zoper dokončno mnenje Državnotožilskega sveta zagotovljeno drugo in učinkovito sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da v postopku za imenovanje državnih tožilcev v skladu z določbami ZDT-1 samostojno sodno varstvo zoper dokončno mnenje Državnotožilskega sveta ni predvideno. Ima pa neizbrani kandidat na podlagi 34. člena ZDT-1 pravico vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Vlade o imenovanju državnega tožilca, v kateri lahko uveljavlja tudi ugovore v zvezi z dokončnim mnenjem Državnotožilskega sveta, saj minister prav na njegovi podlagi ali v skladu z njim oblikuje in poda predlog Vladi, ki nato na podlagi takšnega predloga odloči o imenovanju.
Neuspešen razpis ne posega v pravice prijavljenih kandidatov, saj se lahko ob ponovnem razpisu ponovno prijavijo.
ZDT-1 člen 72, 72/1-7, 72/2-5, 74. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 4.
državni tožilec - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - strokovno opravilo - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - prenehanje državnotožilske funkcije - ugotovitvena odločba - tožba po 4. členu ZUS-1
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Zakonska posledica ocene, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, je res v tem, da mu z dnem, ko mu je vročena dokončna negativna ocena preneha funkcija, vendar pa, lahko ta posledica po svoji naravi nastane le na podlagi posamičnega in konkretnega upravnega akta, ki ga izda pristojni organ. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije pa zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo, zoper katero ima državni tožilec zagotovljeno sodno varstvo. Pritožnica je to sodno varstvo tudi uveljavljala in s tožbo zoper ugotovitveno odločbo Vlade uspela.
pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - državni tožilec kot upravičenec za vložitev - akt zoper katerega je možen upravni spor - posamični upravni akt - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice
Izpodbijani dopis – obvestilo tožene stranke o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za dopis, s katerim je tožena stranka v skladu s svojimi predpisi o poslovanju obvestila tožnika, da ne bo vlagala izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti. Odločitev o (ne)vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je akt, ki temelji na zakonskih pooblastilih državnega tožilstva kot državnega organa, vendar se z njim ne odloča o pravici, dolžnosti ali pravnem interesu pobudnika in/ali stranke v pravnomočno končanem pravdnem ali drugem postopku. Ni torej posamični akt, ki bi ga VDT izdalo v postopku in v okviru pooblastil za odločanje o pravicah, dolžnostih ali pravnem interesu drugih kot strank.
državni tožilec - ocena tožilske službe - državnotožilski svet - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt - začasna odredba - preuranjena tožba - odločba vlade - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - prepozna pritožba - pritožba zoper sklep o stroških - prenehanje državnotožilske funkcije
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Iz ZDT-1 ne izhaja, da bi Državnotožilski svet v zvezi z izdelavo ocene moral izdati upravno odločbo, niti da bi z izdelavo ocene že odločil o posledicah, ki iz take ocene izvirajo. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo (74. člen ZDT-1). Če je ne, tudi ne more priti do prenehanja funkcije.
Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta (prvi odstavek 23. člena ZUS-1), tožbo pa je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožba, ki je vložena pred vročitvijo odločbe Vlade, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila pritožnica na drug način že seznanjena z njeno vsebino. Rok za tožbo, ki teče od objave, velja le za akte organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (drugi odstavek 23. člena ZUS-1), saj se ti ne vročajo, ampak objavijo v uradnem glasilu.
Zoper odločitev Državnotožilskega sveta je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper ugotovitveno odločbo Vlade.
Tudi vložitev tožbe zaradi posamičnega dejanja na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 je omejena z rokom. Ta začne teči, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Ker se v upravnem sporu, v katerem se izpodbijajo dejanja javne oblasti, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta (drugi odstavek 4. člena ZUS-1), pomeni, da je treba tožbo vložiti v roku trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1) od storitve dejanja.
V upravnem sporu je glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožba zoper sklep dovoljena le, če ako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Vrhovno sodišče lahko poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari.
dovoljenost revizije - ocena tožilske službe - napredovanje državnega tožilca - pomembno pravno vprašanje - časovna veljavnost predpisa - vprašanje ni bistveno za odločitev
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Glede na to, da je za presojo obravnavanega primera bistveno obdobje od 1. 9. 2010 do 31. 5. 2012, vprašanje razlage Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe, ki so po podatkih iz spisa stopila v veljavo 10. 12. 2012, ni bistveno za odločitev v obravnavani zadevi in zato ne prestavlja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DRŽAVNO TOŽILSTVO
VS1015951
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDT-1 člen 97, 97/1, 105, 105/2, 107, 107/1.
dovoljenost revizije - imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva z večino glasov vseh članov Državnotožilskega sveta - poslovnik - oba kandidata prejela enako število glasov - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno na zahtevani način
Glede na ureditev v ZDT-1 se odločitev o imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva sprejme z večino glasov vseh članov DTS (torej vsaj 5). Upoštevaje ugotovljen rezultat glasovanja v obravnavani zadevi, te zakonsko predpisane večine glasov ni prejel nihče izmed kandidatov, zato vprašanja, ki se nanašajo na uporabo in razlago podzakonskega predpisa, niso relevantna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDT-1 člen 122, 122/1, 123, 123/1.
imenovanje vodje državnega tožilstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - primernost kandidata - neenotnost sodne prakse - neponovitev glasovanja - primernost ureditve
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje.
Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje.
Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1-4. ZDT-1 člen 173, 173/6, 174, 174/6. Državnotožilski red člen 95, 96.
strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - strokovni pregled v posamezni zadevi - zapisnik - predmet izpodbijanja v upravnem sporu - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani Zapisnik ni upravni akt v smislu 1. in 2. člena ZUS-1.
Z izpodbijanim Zapisnikom ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. V njem so vsebovane ugotovitve po opravljenem strokovnem pregledu v konkretni kazenski zadevi, takšne ugotovitve pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomenijo vsebinske odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011191
ZPP člen 339, 339/2-14. ZDT člen 41, 41/1. ZS člen 63.
bistvena kršitev postopka – neobrazložena sodba – pravica do izjave – pravica do pravnega sredstva – zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče mora v sodbi sprejeti stališče do tožbenih trditev, izvesti dokaze, jih oceniti in naposled sprejeti sklep o ugotovljenem dejanskem stanju, ki je podlaga za pravilno uporabo materialnega prava. Tudi zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena in se zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma, če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da je bila v obnovljenem postopku izpodbijana sodba odpravljena, sodišče prve stopnje o njej ni moglo več odločati, saj je ni več in njene zakonitosti ali nezakonitosti ni mogoče več ugotavljati. Akt, ki ga ni več, tudi ne more več posegati v tožničine pravice in na njene neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
ZUS člen 16, 23, 59, 72, 73.ZDT člen 35, 36, 37.ZPP člen 163, 165.
začasna premestitev državnega tožilca
Glede na centraliziranost in hierarhično organiziranost državnega tožilstva in s tem povezano mobilnost državnih tožilcev zaradi izvajanja z ustavo in zakoni določenih nalog, je v pristojnosti generalnega državnega tožilca, da odredi začasno premestitev državnega tožilca na opravljanje funkcije v drugo državno tožilstvo, če to narekujejo okoliščine v 1. odstavku 36. člena ZDT. Ugotavljanje in presoja teh okoliščin pa je v pristojnosti generalnega državnega tožilca RS.
disciplinsko sodišče druge stopnje za državne tožilce v Ljubljani - pristojnosti disciplinskih sodišča za državne tožilce - izdaja aktov v disciplinskih postopkih - sodno varstvo v upravnem sporu
Disciplinski sodišči za državne tožilce imata pristojnosti, ki so lastne državnemu organu in je zato šteti njihove akte za akte, ki jih je mogoče izpodbijati na podlagi 2. odstavka 1. člena ZUS. Zato pomeni odklonitev sodnega varstva pred tema dvema sodiščema kršitev tožničine pravice v obravnavani zadevi iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe v obravnavani zadevi in ji je zagotovljeno varstvo v upravnem sporu.
imenovanje poravnalca - seznam kandidatov - črtanje iz seznama kandidata za poravnalca - pravice in pravne koristi
S tem, ko je tožnik vpisan v seznam kandidatov za poravnalca, ima pravico, da je pod enakimi pogoji z drugimi kandidati imenovan za poravnalca v konkretni zadevi.
ZUS člen 3, 3/2, 10, 10/1-2, 35, 35/1, 72, 72/3, 75, 75/2.ZUP člen 4, 214.ZDT člen 17, 17/2.
imenovanje generalnega državnega tožilca - nepredlaganje edinega kandidata - dolžnost obrazložitve akta o nepredlaganju
V postopku kandidiranja za generalnega državnega tožilca je potrebno ločiti akt izbire, formaliziran v obliki predloga Vlade Državnemu zboru, od nepredlaganja nobenega, kar je po vsebini zavrnitev kandidature, kar ima za posledico, da o njegovi kandidaturi državni zbor sploh ne odloča. Gre za poseg v pravno korist in za posamezni akt po določbi 4. člena ZUP, zato mora biti tak akt tudi obrazložen.
ZDT člen 17, 23, 23/3, 39, 39/1-7, 39/2.ZSS člen 29, 36. ZUS člen 23, 23/3, 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/2, 60/3.
funkcija državnega tožilca - negativna ocena njegovega dela - seznanitev z oceno in možnost ugovarjanja - prenehanje funkcije
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.