ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-7, 12/3. ZPP člen 92.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - procesna dejanja pooblaščenca
Predlog za oprostitev mora vsebovati tudi izjavo stranke, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost, kot tudi podpis stranke, saj le s tem prevzema premoženjsko odgovornost za posredovane podatke (7. alineja drugega odstavka 12. člena ZSTZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008298
OZ člen 275. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 286a, 362. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 66, 132. ZIZ člen 120.
prekluzija - ugovor prekluzije - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - zakonita subrogacija - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - začetek stečajnega postopka
Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila.
Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Stečajni postopek nad družbo, ki se je začel po tem, ko je bil izvršilni postopek glede predmeta izvršbe na denarno terjatev dolžnika že končan, na slednjega nima vpliva. Sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo je tako ostal v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Bistvo tožnikove pritožbe je v zatrjevanju, da tožena stranka ni imela oblikovanih kriterijev za to, kateremu delavcu bo ponudila katero delovno mesto. Vendar pa tovrstna obveznost za delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni predvidena. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka ni obrazložila kriterijev glede ponudbe novih delovnih mest (pri čemer tožnik tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji niti ni podal) ne morejo privesti do zaključka o nezakoniti odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00007744
ZPP člen 17. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 9, 10.
otrokovo običajno prebivališče - tožba za znižanje preživnine - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom
Sodišče bo moralo v novem postopku pridobiti dokaze, po potrebi tudi po uradni dolžnosti, ki bodo vsaj z minimalno stopnjo prepričanja potrjevali razloge, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo kraj običajnega prebivališča toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008329
OZ člen 87. ZPP člen 319, 319/2, 320, 320/1, 325, 325/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. SPZ člen 24, 24/2.
kupoprodajna pogodba - nična pogodba - posledice ničnosti - posest nepremičnine - dejanska oblast nad stvarjo - pravni naslov za uporabo nepremičnine - neposredna posest - posredna posest - vrnitev nepremičnine v posest - plačilo uporabnine - pravnomočnost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - poprava sodbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - dejansko stanje - dokazna ocena
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožniki svojo trditev, da ima tožena stranka nepremičnino v posesti oziroma da je pasivno legitimirana v tej pravdi, utemeljujejo izključno na (nični) kupoprodajni pogodbi, neprerekano pa je ostalo dejstvo, da je pravna prednica tožnikov že od vsega začetka vedela, da bo nepremičnina namenjena balinarski sekciji z namenom, da si na parceli uredijo balinišče in se s tem tudi strinjala. Balinarji so torej neposredno posest sporne nepremičnine dobili na podlagi dogovora s pravno prednico tožnikov, ki predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo nepremičnine, česar pritožba ne uspe izpodbiti.
Posredna posest praviloma nastane na podlagi najema, zakupa ali izjave volje, torej temelji na nekem pravnem naslovu. V obravnavani zadevi pa tožnikom ni uspelo izkazati, da bi balinarji na katerega od naštetih načinov dobili nepremičnino v (neposredno) posest s strani tožene stranke. V konkretnem primeru to pomeni, da na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila ugotovljena za nično, tožena stranka ni postala lastnik sporne nepremičnine, zato posesti tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tretjega, tj. balinarje. Ker pogodba ne zavezuje (več), tožniki ne morejo zahtevati vrnitve predmeta pogodbe od domnevnega posrednega posestnika, saj pravni naslov za posredno posest ne obstaja, temveč lahko zahtevajo vrnitev zemljišča v posest in uporabo le od dejanskega (neposrednega) posestnika, ki ima nepremičnino v dejanski oblasti.
Ker je sodišče sámo dvakrat odločalo o isti stvari (tožbi), ne da bi bila vložena nova tožba, ne glede na določbo tretjega odstavka 354. člena ZPP tožbe ni zavrglo, ampak je kasneje izdano sodbo z isto opravilno številko in istim datumom, s katero je ponovno odločilo o istem oziroma o delu tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zgolj razveljavilo.
S popravnim sklepom ni mogoče odpraviti pomot, ki se nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe
izdaja začasne odredbe - kumulativno zahtevani pogoj - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda - poslovanje dolžnika v prihodnosti
Slabo upravljanje družbe ne pomeni odtujevanja premoženja z namenom onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Najemanje posojil za tekoče poslovanje podjetja in posledično na zahtevo bank zavarovanje posojila s hipoteko samo po sebi ne pomeni preprečevanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Da se tožena stranka zadolžuje na neobičajen, nezakonit ali netransparenten način, pa predlagatelj niti ni trdil.
Presoja, ali bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je odvisna od tega, kako prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi, nepremičninami in premičninami vpliva na poslovanje dolžnika pri izpolnjevanju zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo.
SPZ člen 37, 66, 66/1, 99, 105, 105/1, 105/4. ZPP člen 13. ZVEtL člen 30.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - solastnina etažnih lastnikov - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - ureditev razmerij med etažnimi lastniki
Med pravdnima strankama obstoji spor o lastninski pravici, ki je vezan na spor o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi. V postopku po ZVEtL bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča, kar predstavlja predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice iz obravnavane pravde.
izvršba na denarna sredstva na transakcijskem računu - pokojnina
Samo dejstvo, da dolžnica prejema pokojnino, ne izkazuje, da ima dolžnica odprt račun pri OPP. Mogoče je namreč tudi izplačilo pokojnine drugi osebi in ne upravičencu do pokojnine, in sicer skrbniku ali skrbniku za razpolaganje s finančnimi sredstvi pokojninskega upravičenca ali izplačilo v tujino ali v gotovini po poštni položnici, ipd.
neupravičena obogatitev - delitev skupnega premoženja v pravdi - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Če pride do nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek.
Sodna praksa dopušča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007705
ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3. ZPN člen 7. SZ člen 9, 12. ZPP člen 337, 337/1.
postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - splošni skupni del - dejanska etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k več stavbam - nedopustna pritožbena novota
V obdobju Stanovanjskega zakona, ki ni več vseboval kogentnih pravil o akcesorni vezanosti pravic na funkcionalnem zemljišču na pravice na stavbi, kot je to pred njim določal Zakon o prometu z nepremičninami v 7. členu in je torej odpadla podlaga, da je tudi funkcionalno zemljišče nujni skupni del etažne lastnine, pa ni videti razloga, za to, da se prodajalec in kupci posameznih delov, kljub določbi 9. in 12. člena Stanovanjskega zakon, ne bi mogli dogovoriti, da je posameznim delom pripadajoče zemljišče le zemljišče pod stavbo.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
povrnitev nematerialne škode - poškodba stegnenice - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi se kot mladinec uspešno ukvarjal s profesionalnim športom. Ukvarja se še ljubiteljsko in tako je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri spornem opominu za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnica ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je bilo izdano na podlagi 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Sporni "opomin" glede na zapisano vsebino ne dopušča nobene drugačne pravne ali dejanske razlage. Navedeno pisno opozorilo je pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se samostojno v postopku ne more izpodbijati. Šele v eventualnem postopku izpodbijanja redne odpovedi iz krivdnega razloga se preizkuša, ali je bilo opozorilo sploh podano skladno s 85. členom ZDR-1 in ali je očitek o kršitvah v tem opozorilu utemeljen. Zoper tako opozorilo pa ZDR-1 sodnega varstva ne predvideva in ga tudi ne dopušča. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost obstoja terjatve kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
sprememba tožbe - ekonomičnost postopka - smotrnost spremembe tožbe
Za spremenjeno tožbo bo potrebno dodatno delo sodišča prve stopnje s presojo trditev in dokazov, vendar je to bolj ekonomično kot vlaganje nove tožbe in še enkrat ponavljati bolj ali manj iste trditve in dokaze.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima zvezo s prvotnim zahtevkom. Z novo pravdo bi se povzročili novi pravdni stroški in se bi zamaknila dokončna ureditev odprtih razmerij med strankami. V izogib tega pretehta dodatno delo sodišča prve stopnje v tej zadevi.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - omejitev zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - nepremoženjska in premoženjska škoda - denarna socialna pomoč - višina denarne odškodnine
Prvostopenjsko sodišče pa pri odmeri višine denarne odškodnine citiranega določila drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP ni upoštevalo. Razsodilo je, da se tožnici poleg že priznanih 6.150,00 EUR v upravnem postopku, prizna v predmetnem sodnem postopku še 12.300,01 EUR odškodnine, s čemer je napačno uporabilo materialno pravo. Od zneska 12.300,01 EUR, ki ga je tožnici dosodilo prvostopenjsko sodišče, je potrebno odšteti v upravnem postopku pravnomočno določeno odškodnino v višini 6.150,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZPŠORSP tako gre tožnici v sodnem postopku odmerjena odškodnina v višini 6.150,01 EUR.
Sodišče prve stopnje je za dediča razglasilo pritožnika, in sicer zaradi dedne odpovedi drugih dveh dedičev, tako kot to navaja sam pritožnik. Boljše oziroma drugačne odločitve zase torej ne more niti doseči niti je ne predlaga, zato je treba ugotoviti, da za pritožbo nima interesa in jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - neupravičena obogatitev - kasneje odpadla pravna podlaga - pravnomočna sodba
1. O odpadli podlagi ni mogoče govoriti, saj je tožeča stranka oziroma njena prednica oba zneska plačala na podlagi sodbe oziroma odločbe. Ne sodba delovnega sodišča in tudi ne odločba Zavoda nista bili ne spremenjeni, ne odpravljeni in ne razveljavljeni. Zavezanka za plačilo zneska, ki ustreza toženki izplačanemu denarnemu nadomestilu med brezposelnostjo, je po odločbi Zavoda pravni prednik tožeče stranke (odločba z dne 12.9.2013, izdana na podlagi 140. člena Zakona o urejanju trga dela. Zato tudi ni mogoče govoriti o izpolnitvi s subrogacijo, saj pogodbene podlage ni, prav tako tudi ne zakonite, glede na to, da je tožeča stranka zavezanec, torej dolžnik.
ZIZ člen 270, 270/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 227, 366, 366/2, 369, 369/1, 371, 371/10.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - stečaj tožene stranke
Glede na načelo koncentracije stečajnega postopka iz 227. členu ZFPPIPP in na izjemoma možno izdajo začasne odredbe zoper insolventnega dolžnika po tretjem odstavku 131. člena ZFPPIPP v okoliščinah tega primera v nameri stečajnega upravitelja poplačevati upnike in jih dejansko poplačati po pravnomočnosti sklepov o razdelitvi posamezne stečajne mase ni subjektivnega razpolaganja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Z začasno odredbo ni dopustno upravitelju prepovedati oprave tistih dejanj, ki jih opravlja kot poseben organ znotraj stečajnega postopka. Tožeča stranka je z vložitvijo pritožb zoper sklepa o razdelitvi stečajne mase zadržala njuno izvršitev in dosegla tisto pravno varstvo, ki ji gre kot upniku v stečajnem postopku.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditveno breme stranke - verjetnost obstoja izkazane terjatve - pritožbene novote
Nastanka kakšne druge težko nadomestljive škode tožnik v predlogu ni zatrjeval. Trdil je le, da bi njegova odstranitev "vnesla v vzpostavljeno klimo kluba nestabilnost, ki bi predstavljala za delo kluba in njegove uspehe nepopravljivo škodo." Teh trditev ni mogoče razumeti drugače, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje. Gre za trditve o nastanku škode klubu in ne tožniku, kar pa za odločitev ni bistveno. Konkretizirane pritožbene navedbe v tej smeri, ki naj bi izkazovale škodo, ki z neizdajo začasne odredbe nastaja tožniku, so prepozne navedbe in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.