Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki sta si skupni dom ustvarila v spornem stanovanju. Tožnik se je po dogovoru s toženko v času razreševanja spornih razmerij preselil v stanovanje nadstropje nižje, vendar s tem posesti zgornjega stanovanja ni opustil. Stanovanje je bilo skupen dom pravdnih strank. Tožnik je razpolagal s ključi stanovanja, v njem so še vedno bile njegove stvari in je vanj prosto vstopal, zato takšno razmerje ne omogoča zaključkov o detenciji.
Tožnik sicer ni bil izključni posestnik stanovanja, temveč je na njem imel soposest, ki pa je bila samovoljno spremenjena z ravnanjem toženke, zato mu pripada posestno varstvo.
dedovanje - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi
Iz zapisnikov o narokih, opravljenih v predmetni zapuščinski zadevi, ni razvidno, da bi pritožnica uveljavljala vračunanje (v dedni delež) darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnika. A tudi če bi bilo to izkazano, bi postalo spričo okoliščine, ker sta obe omenjeni sodedinji na zadnjem naroku svoj dedni delež (v skladu s 146. členom ZD) odstopili svoji materi (sodedinji), brezpredmetno.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze vestno in skrbno ocenilo vsakega zase in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka prepričljivo odločilo o obstoju za odločitev relevantnih dejstev in tako v celoti upoštevalo pravilo iz 8. člena ZPP o ugotavljanju spornih dejstev.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - posegi najemojemalca - nedopusten poseg v stanovanje - poseg brez soglasja - dovoljen poseg v lastninsko pravico - stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja - dotrajanost - okno - menjava - sprememba stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava - vstop v stanovanje - izpolnitev obveznosti lastnika
Lastnik nima možnosti vstopa v stanovanje zaradi meritev, če ne izkaže, da bo opravil dela za izboljšanje predmeta najema. Vstop v stanovanje več kot dvakrat letno morajo namreč najemniki lastniku dopustiti zato, da lastnik lahko izpolni svoje dolžnosti iz 92. člena SZ-1.
Pri posegu najemnika v stanovanje in vgrajeno opremo brez poprejšnjega soglasja lastnika, skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan krivdni odpovedni razlog v primeru posegov iz 97. člena SZ-1.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
potrebni izvršilni stroški - neuspešen rubež
Vodilo za odločitev o upnikovih stroških je potrebnost stroškov za konkretno izvršbo in ne morebiti njihova koristnost za upnika ali izvršitelja, vzgojnost plačila stroškov, čas trajanja izvršilnega postopka ipd. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.
ZPP člen 25, 25/1. ZIZ člen 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - izvršilno sodišče - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v 6. členu določa, da se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Prvi odstavek 42.a člena ZIZ pa določa, da potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Glede na to, da je zgoraj navedene sklepe izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ga je treba šteti kot sodišče izvora oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
Ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Povezanost zahtevkov ni taka, da sodišče ne bi imelo možnosti presoje, ali jih bo obravnavalo skupaj oziroma ločeno.
pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije - odtujitev nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo - prenos lastninske pravice - čas pridobitve nepremičnine - začetek pravdnega postopka
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007769
SPZ člen 37, 37/1, 42, 67, 67/5, 101. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-7, 63, 63/1, 86, 87, 87/2, 87/3, 87/4. OZ člen 198. ZIZ člen 192, 210.
izvrševanje lastninske pravice - razmerja med solastniki - souporaba in soposest - uporabnina in uporaba solastne stvari - prisilna izvršba - sodna izvršba - prodaja solastninskega deleža - javna dražba nepremičnin - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - nujno sosporništvo solastnikov - enotno in nujno sosporništvo - aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine - pasivna legitimacija solastnikov
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva.
Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso s kršitvami drugih sami prizadeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008681
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 431, 431/2, 432/2-2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost - pogojna terjatev - bančna garancija - po zakonu overjena zasebna listina - izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti
Pri pogodbi o bančni garanciji gre za bodočo pogojno terjatev, pri kateri ni zakonske podlage za izključitev soglasja o neposredni izvršljivosti. Obveznost dolžnice kot zastaviteljice nastane, če upravičenec iz garancije predloži garancijo upniku na unovčenje in če upnik izvede plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis, v katerem je dolžnica soglašala z neposredno izvršljivostjo bodoče pogojne terjatve, lastnost izvršilnega naslova v skladu z 20a. členom ZIZ.
preživnina - določitev preživnine - znižanje preživnine - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba preživnine - nova odmera preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe preživninskega upravičenca - dvofazni postopek - trditveno in dokazno breme
Preživljanje dvojčkov je tista okoliščina, ki predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen ZZZDR).
tožba na vrnitev darila - odpadla kavza - obogatitveni zahtevek - pomoč - moralna dolžnost - dejansko stanje - pasivna legitimacija
Tožnika zahtevata povračilo za bivanje mlade družine v njihovi hiši, za občasno čuvanje otrok, nudenje kosila in pomoči pri šoli vnukoma in to uveljavljata od bivše snahe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za običajno medgeneracijsko pomoč, ko sta tudi tožnika od mlade družine dobila določene koristi. Tako ni šlo za dajanje daril, ampak za izpolnjevanje moralnih dolžnosti in zato tožnika nimata pravice to zahtevati v denarni obliki nazaj (192. člen OZ).
vezanost na izvršilni naslov - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - načelo največje koristi otroka - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Kljub temu, da so izvršilni postopki nujni in hitro tečejo, to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot v konkretnem primeru. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009273
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagana začasna odredba se ne nanaša na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, ki je predmet obravnavanega delovnega spora in o kateri je bilo z navedeno sodbo že odločeno. Nanaša se na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13. 11. 2017. Na podlagi te odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, tožnik pa je vložil novo tožbo, in predlagal tudi izdajo začasne odredbe (s smiselno enako vsebino kot v obravnavani zadevi). Že to dejstvo je zadosten razlog za ugotovitev, da predlog za začasno odredbo ni utemeljen, ker se nanaša na zavarovanje nedenarne terjatve, ki je predmet obravnave v drugem sporu. Po stanju na dan izdaje sodbe v obravnavani zadevi je bil namreč tožnik pri toženi stranki zaposlen na podlagi ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisal in sprejel, do prenehanja delovnega razmerja pa je prišlo šele kasneje, na podlagi druge odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal delodajalec.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sedaj najpomembneje, da poskuša toženka odpraviti osebnostne motnje, ki jo omejujejo v funkcioniranju in komunikaciji z otrokoma, da bo lahko na stikih, kot so določeni, vzpostavila pristen odnos z otrokoma, ki bo ob izkazanem napredku podlaga za določitev obsežnejših stikov.
- člen 134.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.
plačilo razlike plače - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Le v primeru, če med strankama pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi se delo opravljalo brez nje, bi se lahko zahtevalo ugotovitev obstoja delovnega razmerja na drugem delovnem mestu ter v takem primeru tudi izstavitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica do plačila za opravljanje zahtevnejšega dela ni upravičena že zato, ker ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta v celoti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica opravljala nekatere naloge, ki sodijo v delokrog delovnega mesta "samostojni strokovni sodelavec II", da sicer ni prevzela celoten obsega dela tega delovnega mesta in da je še naprej delno opravljala tudi svoje delo, izhaja, da je tožnica vsaj del delovnega časa opravljala dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta, zaradi česar ji pripada tudi plačilo za takšno delo, in sicer v obsegu dejanskega dela na zahtevnejšem delovnem mestu.
ZLNDL člen 2. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1959) člen 7, 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007705
ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3. ZPN člen 7. SZ člen 9, 12. ZPP člen 337, 337/1.
postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - splošni skupni del - dejanska etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k več stavbam - nedopustna pritožbena novota
V obdobju Stanovanjskega zakona, ki ni več vseboval kogentnih pravil o akcesorni vezanosti pravic na funkcionalnem zemljišču na pravice na stavbi, kot je to pred njim določal Zakon o prometu z nepremičninami v 7. členu in je torej odpadla podlaga, da je tudi funkcionalno zemljišče nujni skupni del etažne lastnine, pa ni videti razloga, za to, da se prodajalec in kupci posameznih delov, kljub določbi 9. in 12. člena Stanovanjskega zakon, ne bi mogli dogovoriti, da je posameznim delom pripadajoče zemljišče le zemljišče pod stavbo.