razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokova korist - določitev stikov - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - določitev preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - izvenpravdno izvedensko mnenje - dokazna listina - dokazna ocena - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev, ki jih poda sodni izvedenec, lahko pravdna stranka predloži izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje. Drugače kot tako stranka pravzaprav ne more konkretizirano in tehtno oporekati mnenju sodnega strokovnjaka. Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje seveda ne more imeti povsem enake dokazne teže, kot mnenje izvedenca, izdelano po nalogu sodišča in v okviru postopka, toda dokazne vrednosti takemu mnenju tudi ni mogoče povsem odreči. Treba ji priznati vsaj kvaliteto dokazne listine, kar pomeni, da jo mora sodišče ustrezno vpeti v dokazno oceno. Ob predpostavki, da gre za ugovore strokovne narave, bo najpogosteje moralo z njimi soočiti sodnega izvedenca ter terjati njegov odgovor. Če ga ta ne bo prepričal, se lahko vselej odloči za postavitev novega sodnega izvedenca.
Kadar so pri staršu, s katerim otrok stikuje, podane določene omejitve (npr. obstoj osebnostne motnje), ki vplivajo na obseg in način izvrševanja stikov, mora sodišče med temi omejitvami in režimom stikov najti ustrezno ravnovesje, da je kar v največji meri spoštovana otrokova korist.
V obravnavanem primeru to pomeni, da je subjekt uveljavljanja pravic v razmerju do toženke, kot upravičenke iz bančne garancije, le tožnica kot naročiteljica bančne garancije in ne stranski intervenient, kot to zasleduje pritožba. V materialno pravnem razmerju do toženke iz naslova prejetega zneska iz unovčene bančne garancije je namreč samo tožnica, v tem razmerju pa se v zvezi s povračilom izplačanega zneska upošteva izpolnjevanje obveznosti iz temeljnega posla.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00008355
ZOZP člen 15, 18. ZZVZZ člen 86, 86/2, 87. ZDR-1 člen 179. OZ člen 147.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporabe vozila - pojem delodajalca - napoteni delavec - delovna nezgoda (nesreča pri delu)
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil viličar v trenutku nezgode predvsem v funkciji delovnega stroja in ne prevoznega sredstva. Vožnja oziroma premik čelnega visokoregalnega viličarja med samimi policami je bil v obravnavanem primeru zgolj podrejena funkciji viličarja kot delovnega stroja, ki je z dvigovanjem in spuščanjem košare delavcu omogočal, da opravi delo pregledovanja in iskanja izdelkov v boks kartonih, ki so se nahajali na določeni višini na regalih v skladišču prve tožene stranke. Glede na zadnjo odločbo Sodišča EU C 514/16 z dne 28. 11. 2017 po oceni sodišča druge stopnje zato takšna uporaba viličarja ne spada pod pojem 'uporaba vozil' v smislu 15. člena ZOZP in škoda, ki je z njegovo uporabo nastala ni krita z obveznim zavarovanjem tega viličarja.
Koga šteti za (odškodninsko odgovornega) delodajalca v smislu zgoraj citiranih zakonskih določil, kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k delodajalcu uporabniku?
Sodišče druge stopnje meni, da je v primerih napotitve delavca s strani delodajalca za zaposlitve kot formalnega delodajalca k delodajalcu uporabniku kot de facto delodajalcu tudi v smislu 86. člena ZZVZZ za delodajalca potrebno šteti delodajalca uporabnika, pri katerem je delavec, dejansko vključen v delovni proces in mora izpolnjevati delovne obveznosti po navodilih in pod nadzorom uporabnika. Formalni delodajalec za škodo ne odgovarja poleg uporabnika (solidarno z njim) zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.
V zvezi z vprašanjem, ali sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča RS in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere, vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnine s pravnomočno odločbo.
vezanost na izvršilni naslov - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - načelo največje koristi otroka - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Kljub temu, da so izvršilni postopki nujni in hitro tečejo, to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot v konkretnem primeru. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
Zavarovanec toženke ni poskrbel, da bi bili varnostni ventili na pokrovu cisterne opremljeni z lomljivimi pokrovčki, zaradi česar je ob polnjenju goriva prišlo do iztekanja goriva preko varnostnega ventila na vrhu cisterne. Tožniku ni dal ustreznih navodil o pravilnem ukrepanju v primeru takega izrednega dogodka. Zaradi povečanega tlaka v cisterni je njen pokrov ob odpiranju z veliko silo vrglo navzgor. Za škodo, ki je tožniku nastala ob udarcu pokrova cisterne, je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke in tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri spornem opominu za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnica ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je bilo izdano na podlagi 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Sporni "opomin" glede na zapisano vsebino ne dopušča nobene drugačne pravne ali dejanske razlage. Navedeno pisno opozorilo je pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se samostojno v postopku ne more izpodbijati. Šele v eventualnem postopku izpodbijanja redne odpovedi iz krivdnega razloga se preizkuša, ali je bilo opozorilo sploh podano skladno s 85. členom ZDR-1 in ali je očitek o kršitvah v tem opozorilu utemeljen. Zoper tako opozorilo pa ZDR-1 sodnega varstva ne predvideva in ga tudi ne dopušča. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost obstoja terjatve kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditveno breme stranke - verjetnost obstoja izkazane terjatve - pritožbene novote
Nastanka kakšne druge težko nadomestljive škode tožnik v predlogu ni zatrjeval. Trdil je le, da bi njegova odstranitev "vnesla v vzpostavljeno klimo kluba nestabilnost, ki bi predstavljala za delo kluba in njegove uspehe nepopravljivo škodo." Teh trditev ni mogoče razumeti drugače, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje. Gre za trditve o nastanku škode klubu in ne tožniku, kar pa za odločitev ni bistveno. Konkretizirane pritožbene navedbe v tej smeri, ki naj bi izkazovale škodo, ki z neizdajo začasne odredbe nastaja tožniku, so prepozne navedbe in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZLNDL člen 2. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1959) člen 7, 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
ZDR-1 člen 28, 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podrobneje obrazloženo. Vseeno to ne pomeni, da ni upoštevno, prav tako to ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi. Pridobitev mnenja o ugotovitvi podlage za odpoved je pogoj za podajo odpovedi, na delodajalcu pa je dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije - odtujitev nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo - prenos lastninske pravice - čas pridobitve nepremičnine - začetek pravdnega postopka
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - motilno ravnanje - sprememba tožbe
Da bi tožnica lahko uveljavila učinkovito varstvo zatrjevane posesti na spornem delu nepremičnine, bi morala po postavitvi betonske ograje spremeniti tožbo tako, da bi uveljavljala posestno varstvo tudi glede novega motilnega dejanja (postavitev betonske ograje). Tožničin ekonomski interes v tej pravdi je bil prost dostop in dovoz po spornem zemljišču. Samo odstranitev lesene ograje tožnici ne bi omogočila prehoda, zaradi česar tožnica s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more doseči želenega namena. Za uveljavljani tožbeni zahtevek tožnica zato ne izkazuje ekonomskega interesa, kar pomeni, da zahtevano posestno varstvo ni utemeljeno.
Ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Povezanost zahtevkov ni taka, da sodišče ne bi imelo možnosti presoje, ali jih bo obravnavalo skupaj oziroma ločeno.
vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - neupravičena obogatitev - kasneje odpadla pravna podlaga - pravnomočna sodba
1. O odpadli podlagi ni mogoče govoriti, saj je tožeča stranka oziroma njena prednica oba zneska plačala na podlagi sodbe oziroma odločbe. Ne sodba delovnega sodišča in tudi ne odločba Zavoda nista bili ne spremenjeni, ne odpravljeni in ne razveljavljeni. Zavezanka za plačilo zneska, ki ustreza toženki izplačanemu denarnemu nadomestilu med brezposelnostjo, je po odločbi Zavoda pravni prednik tožeče stranke (odločba z dne 12.9.2013, izdana na podlagi 140. člena Zakona o urejanju trga dela. Zato tudi ni mogoče govoriti o izpolnitvi s subrogacijo, saj pogodbene podlage ni, prav tako tudi ne zakonite, glede na to, da je tožeča stranka zavezanec, torej dolžnik.