CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007811
OZ člen 604, 604/3. - člen 21, 21/2. ZPP člen 243.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - investicijsko vzdrževanje objekta - ogrevanje - običajna raba stvari - obrabljenost stvari zaradi običajne rabe - odgovornost najemnika - opustitve - povrnitev škode - bančna garancija - vnovčitev bančne garancije - dokazovanje z izvedencem - izvedenec gradbene stroke
Poslabšanje stvari zaradi poteka časa in obrabe sta sestavna dela namena najemne pogodbe in za to poslabšanje najemnik ne odgovarja, saj iz tega naslova plačuje najemnino.
Odgovor na vprašanje, kakšna je narava del, ki so bila opravljena po računu, lahko poda le izvedenec in pritožbeno izpostavljene izpovedbe prič o tem, upoštevajoč, da te ne razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem (243. člen ZPP), ne morejo biti odločilne in na verodostojnost izvedenskega mnenja ne vplivajo.
zavezanec za plačilo sodne takse - prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev na podlagi zakona - prevalitev taksne obveznosti na RS
Plačila sodnih taks je država oproščena. Res je bilo v nekaterih odločbah zavzeto stališče, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1. Vendar je to smiselno le tedaj, če gre za druge osebe, ki so oproščene takse bodisi po zakonu bodisi po odločbi sodišča. Odločitev, da Republika Slovenija nakaže sodne takse v proračun Republiki Sloveniji, je brez smisla.
ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - pobotni ugovor - materialno pravni pobot - pogoji za materialnopravno pobotnje - nesporna terjatev upnika
Uveljavljanje pobota v izvršilnem postopku je v primerjavi s pravdnim postopkom omejeno. Namen izvršilnega postopka ni v tem, da bi izvršilno sodišče ugotavljajo obstoj sporne nasprotne terjatve kot enega izmed pogojev tudi pri materialnem pobotanju. Dolžnik mora v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteke in terjatve zavarovane z njo, tudi če upnik terjatve ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. V predmetnem postopku tako ni uporabljiva določba 60. člena ZFPPIPP, saj upnik oziroma tožena stranka v predmetnem postopku ni bila dolžna predložiti nobenih listin oz. dokazov o dejstvih na podlagi katerih utemeljuje zahtevek v stečajnem postopku. Ker k slednjemu ni bila zavezana, je tudi ne morejo bremeniti stroški postopka po četrtem odstavkom 60. člena ZFPPIPP. Tako je v predmetnem postopku potrebno uporabiti 158. člen ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSL00007778
ZPP člen 212, 213, 337, 442, 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o reviziji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v reviziji, o kateri naj odloči sodišče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009982
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - skaženost - odločitev o pravdnih stroških
Tožnika je spornega dne pri izdelovanju - kriviljenju U profila obdelovanec stisnil ob krivilno orodje, kar mu je poškodovalo palca na obeh rokah. Za opravljanje dela na krivilniku ni imel ustrezne izobrazbe. To delo pa je pri drugo toženi stranki opravljal le občasno. Za delo na krivilniku s strani drugo tožene stranke ni bil ustrezno usposobljen oziroma poučen. Takšnega obdelovanca, kot ga je krivil na dan škodnega dogodka, pred tem še nikoli ni krivil. Do nesreče je prišlo zato, ker je tožnik delo v posledici dejstva, da za varno delo na stroju ni bil usposobljen, opravljal na nepravilen način. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik k nastali škodi ni soprispeval.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokova korist - določitev stikov - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - določitev preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - izvenpravdno izvedensko mnenje - dokazna listina - dokazna ocena - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev, ki jih poda sodni izvedenec, lahko pravdna stranka predloži izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje. Drugače kot tako stranka pravzaprav ne more konkretizirano in tehtno oporekati mnenju sodnega strokovnjaka. Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje seveda ne more imeti povsem enake dokazne teže, kot mnenje izvedenca, izdelano po nalogu sodišča in v okviru postopka, toda dokazne vrednosti takemu mnenju tudi ni mogoče povsem odreči. Treba ji priznati vsaj kvaliteto dokazne listine, kar pomeni, da jo mora sodišče ustrezno vpeti v dokazno oceno. Ob predpostavki, da gre za ugovore strokovne narave, bo najpogosteje moralo z njimi soočiti sodnega izvedenca ter terjati njegov odgovor. Če ga ta ne bo prepričal, se lahko vselej odloči za postavitev novega sodnega izvedenca.
Kadar so pri staršu, s katerim otrok stikuje, podane določene omejitve (npr. obstoj osebnostne motnje), ki vplivajo na obseg in način izvrševanja stikov, mora sodišče med temi omejitvami in režimom stikov najti ustrezno ravnovesje, da je kar v največji meri spoštovana otrokova korist.
Od ugotovitve ali je bil zahtevek za znesek odpravnine v gospodarskem sporu pravočasno postavljen in sklepčen (kar sta med pravdnima strankama sporni dejstvi), je odvisna presoja o tem ali je bilo tožnikovo ravnanje strokovno pravilno ali ne in ali je med njegovim ravnanjem in toženčevo zatrjevano škodo podana vzročna zveza. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti v novem sojenju ob upoštevanju trditvene in dokazne podlage pravdnih strank v tej pravdi o utemeljenosti v pobot ugovarjanega zneska iz naslova odškodnine za zatrjevano v gospodarskem sporu povzročeno materialno škodo in ob upoštevanju dejstva, da je bila v gospodarskem sporu sklenjena sodna poravnava iz naslova provizij.
ZDR-1 člen 109, 109/1, h110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka, je zakonita, saj je tožnica s tem, ko tožene stranke naklepoma ni obvestila o spremembi prebivališča, huje kršila delovno obveznost obveščanja po 36. členu ZDR-1 obveznost prepovedi škodljivega ravnanja po 37. členu ZDR-1, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa njeno ravnanje izpolnjuje tudi zakonske znake goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. To dejanje stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko ni javila spremembe bivališča, toženo stranko spravila v zmoto in jo v zmoti tudi pustila, da ji je ta izplačevala povračila stroškov prevoza na in z dela v višini, do katere ni bila upravičena. Zaradi tega obstaja tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 31.
letni dopust - policist - kolektivna pogodba
Točka f. 19.a člena KPP ne določa, da policistom, ki pretežni del polnega delovnega časa opravljajo delo, pripada en dan dopusta za delo "samo" oziroma "zgolj" pri umetni razsvetljavi, kot si to zmotno razlaga tožena stranka. Tožena stranka je tista, ki je brez upoštevanja objektivnega dejanskega stanja odločila, da tožniku skladno s KPP ne pripada dodaten dan dopusta.
Ocena tveganja določa le kriterije za tipično delovno mesto, nedvomno pa je policist upravičen do dodatnega dneva dopusta glede na dejansko delovno mesto.
ZDR-1 člen 72, 73, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/1, 268/2.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - ničnost sklepa - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških
Pravne posledice ugotovitve ničnosti na korporativnopravnem razmerju, nimajo učinkov vzpostavitve stanja "ex ante", kar je treba upoštevati tudi pri delovnopravnem statusu odpoklicanega člana uprave oziroma predsednika uprave tožene stranke. Zato v obravnavani zadevi odpoved oziroma prenehanje delovnega razmerja, na podlagi sklepa nadzornega sveta o odpoklicu, ni bila nezakonita (tožena stranka tudi sicer, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, ni bila dolžna tožniku podati še (posebne) odpovedi, temveč zadošča že sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu s funkcije, oziroma seznanitev tožnika s tem sklepom).
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače, kot pravice, v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino).
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011129
ZOPOKD člen 30, 30/3. KZ-1 člen 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2, 197, 197/1, 199, 199/1. ZKP člen 359, 364, 364/2, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 383, 383/1, 442. ZDR-1 člen 111.
zastopanje pravne osebe - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov obrambe - zastaranje kazenskega pregona - hujše kaznivo dejanje - pretrganje zastaranja - kršitev temeljnih pravic delavcev - bruto plača delavca - neplačevanje prispevkov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - šikaniranje na delovnem mestu
Prvostopenjsko sodišče s sprejetjem pisnih pooblastil obdolženih pravnih oseb C. d.o.o., D. d.o.o. in E. d.o.o. isti zastopnici, računovodkinji H. H., ni upoštevalo določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da mora imeti vsaka obdolžena pravna oseba svojega zastopnika. Namen citirane določbe je v preprečitvi kolizije interesov, do katere bi lahko prišlo med več obdolženimi pravnimi osebami, saj zakon smatra, da isti zastopnik v kazenskem postopku zoper pravno osebo ne more učinkovito ščititi interesov več obdolženih pravnih oseb.
V postopku je ostala prezrta določba četrtega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, pri čemer po pretrganju začne zastaranje znova teči. Iz konkretnega opisa očitanih dejanj v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da so bila najhujša izmed očitanih kaznivih dejanj, torej kazniva dejanja po drugem odstavku 196.člena KZ-1, za katera je zagrožena kazen zapora do treh let, storjena v obdobju med letoma 2013 in junijem 2014, kar pomeni, da so vsakokrat pretrgala tek zastaralnih rokov za vsa prej storjena kazniva dejanja, ki so bila izvršena od leta 2008 dalje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je delavec upravičen do plačila bruto plače in da tudi prispevki predstavljajo del bruto plače, zato je utemeljeno štelo, da tudi neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010618
ZP-1 člen 47, 145, 145/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. KZ-1 člen 324.
postopek o prekršku - stroški postopka o prekršku - plačnik stroškov postopka - strokovni pregled krvi - stroški kazenskega postopka
Ker stroški strokovnega pregleda in zdravniškega pregleda z odvzemom krvi oziroma urina niso nastali v postopku o prekršku zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ali zaradi njega in tudi niso izdatki, ki so za potrebe postopka nastali pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi, jih obdolženec ni dolžan plačati.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih, zlasti v mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrinje, enako pa tudi v obeh mnenjih invalidskih komisij, podanih v predsodnem postopku, imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da je pri tožnici podano stanje po 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.