neizvedba naroka - neprerekana dejstva - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Nobena stranka tudi ni zahtevala izvedbe naroka, zgolj dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika tožene stranke) namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP, saj ni nujno, da bi sodišče takemu dokaznemu predlogu ugodilo. Glede na to so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka, saj med strankama, glede na priznanje dejstev, dejansko stanje ni bilo sporno in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe.
nagrada in stroški izvedenca - povračilo nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Če stranka meni, da izvedenec določene okoliščine ni (pravilno) pojasnil, ali da so v njegovem mnenju pomanjkljivosti, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka oziroma v pritožbi zoper končno odločitev. Ni pa to razlog, zaradi katerega izvedenec ne bil upravičen do nagrade in povračila stroškov za opravila, ki mu jih je naložilo sodišče.
ZPP člen 139b, 139b/4, 142, 142/1, 142/2. - člen 8, 8/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - navadna vročitev - poštni predal - vročanje v poštni predal - vročilnica - fikcija vročitve - zamuda roka - zavrženje predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da sta bila pozivna sklepa sodišča prve stopnje naslovniku (pooblaščencu prvo in drugo toženke) puščena v poštnem predalu dne 2. 10. 2017. Skladno z določbo četrtega odstavka 139.b člena ZPP se šteje, da je bila na ta dan vročitev opravljena. Na to dejstvo pa je bil naslovnik tudi opozorjen na zadnji strani ovojnice - prim. drugi odstavek 8. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku.
ustavitev izvršbe na nepremičnino - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - nadaljevanje izvršbe z istimi sredstvi - res iudicata - naknadno spremenjene okoliščine
Možnost naknadne objektivne kumulacije se ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena (in ustavljena). Sodišče bi lahko z istim sredstvom oziroma na istih predmetih ponovno dovolilo izvršbo le, če so izkazane spremenjene okoliščine v zvezi s tem izvršilnim sredstvom oziroma predmetom, česar morebitna pripravljenost, da upnica tokrat plača predujem, ne more predstavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00007920
ZPP člen 105a, 105a/3. ZNP člen 37.
rok za plačilo sodne takse - prekluzivni rok - domneva umika pritožbe
Rok za plačilo takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, tudi ne v nepravdnem postopku, ker ni nobenega razloga, da bi bila tu razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom. Procesnega dejanja po poteku prekluzivnega roka ni več mogoče opraviti, zato se ne more upoštevati, da je stranka takso kasneje plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008578
ZIZ člen 272. ZDR-1 člen 85, 85/2. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - izostanek z zagovora - zdravstveno stanje delavca - trditveno in dokazno breme
Sodna praksa je zavzela stališče, da samo opravičilo izostanka na zagovor zaradi bolniškega staleža ne zadostuje, temveč je potrebno navesti vse pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje, da upnica ni zmožna zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na kršitev pravice do zagovora. Bolniški stalež namreč ni vedno opravičljiv razlog za to, da se upnica ne odzove na zagovor. Zgolj obvestilo o bolniškem staležu brez pojasnil o okoliščinah o zdravstvenem stanju upnice tako samo po sebi še ni razlog za preložitev zagovora.
Kot ustrezno medicinsko dokumentacijo ne gre šteti le zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti niti potrdilo z navedbo diagnoze, temveč tudi vsa druga potrdila, priporočila in izjave osebnega zdravnika o tem, da je ravno zdravstveno stanje upnice takšno, da onemogoča udeležbo upnice na zagovor. Ne zahteva se navedba diagnoze, temveč ugotovitve osebnega zdravnika, da je počutje in stanje upnice takšne narave, da se upnica ni sposobna udeležiti zagovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00007931
ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1. ZST-1 člen 11, 16, 21. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZRPPB člen 265.
oprostitev plačila sodnih taks - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka na podlagi odločbe ustavnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protiustavnost zakona - ustavna odločba - način izvrševanja odločbe - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ustavno sodišče je prekinilo postopke po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 zaradi zagotovitve, da se bodo že vložene in v prihodnosti (a pred uveljavitvijo nove ustavnoskladne ureditve) vložene odškodninske tožbe že od začetka za vse imetnike kvalificiranih pravic obravnavale pod novimi, ustavnoskladnimi pogoji, ki jih mora zakonodajalec šele doreči. Ustavno sodišče sicer državnemu zboru ni naložilo, da mora nova ureditev vsebovati tudi specialna pravila o plačilu sodnih taks, vendar to zakonodajalcu ne preprečuje, da posebej in mimo določb ZST-1 uredi tudi ta vidik procesnega položaja imetnikov kvalificiranih pravic. To pa pomeni, da je kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov, zato so ti obremenjeni z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZKP člen 32, 68, 68/1. ZOdv člen 5. URS člen 19, 19/3, 29.
zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov - pravica do zagovornika
Sodišče prve stopnje se v razlogih napadenega sklepa pravilno sklicuje na Komentar ZKP (GV Založba, Ljubljana 2004, stran 158), v katerem je navedeno, da v primeru, ko teče kazenski postopek zoper več soobdolžencev, ne more zagovornik, ki je zagovarjal enega obdolženca, kasneje v istem postopku zagovarjati drugega obdolženca. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje bi to bilo v nasprotju tudi s 5. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da za isto kazensko zadevo ne gre samo tedaj, ko zoper soobdolžence teče enoten postopek po določbi 32. člena ZKP, temveč tudi v primeru izločitve postopka zoper posameznega obdolženca.
sodna taksa za umik pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - pravilna odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je pri odmeri taksne obveznosti pravilno upoštevalo določilo 1122 taksne tarife ZST-1, ki v zvezi s postopkom o pritožbi zoper odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari za primer, če se postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisna obravnava, določa znižanje takse po tar. št. 1121 z uporabo količnika 1,5 za odmero takse po 16. členu ZST-1.
Sklep o umiku pritožbe je postal pravnomočen 6. 3. 2017. V skladu z določilom 13. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 je takrat nastala taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob pravnomočnosti ustreznega sklepa o domnevi umika.
Ker je tožena stranka vložila novo pritožbo zoper sodbo, je tudi dolžna plačati sodno takso zanjo. Taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00007869
ZGD-1 člen 263, 264, 545, 545/2, 545/3, 547, 548, 548/1. ZMed člen 58. ZPOmK-1 člen 44.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta - odgovornost članov organov odvisne družbe - koncernski privilegij - koncernsko povezane družbe - koncentracija družb - obveznost poročanja - ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - prikrajšanje odvisne družbe - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - trditveno in dokazno breme - zastaranje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - (objektivna) sprememba tožbe - odvisna in obvladujoča družba - vzročna zveza
Za odgovornost na podlagi prvega odstavka 548. člena ZGD-1 morajo biti najprej izpolnjene vse predpostavke iz 547. člena ZGD-1: (1) razmerje dejanske odvisnosti, (2) pravni posel ali drug poslovodni ukrep, ki pomeni prikrajšanje za odvisno družbo, (3) vpliv obvladujoče družbe in vzročna zveza med vplivom in izvršenim pravnim poslom oziroma poslovodnim ukrepom ter (4) ni bilo izravnave prikrajšanja skladno z določbo drugega odstavka 545. člena; ter nadaljnja predpostavka iz prvega odstavka 548. člena ZGD-1; (5) kršitev dolžnosti poročanja poslovodstva o tem pravnem poslu in posledičnem prikrajšanju.
Ocena škodljivosti posla in prikrajšanja ni odvisna od subjektivnega mnenja poslovodje, pač pa bi morala biti opravljena v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
Če je določeno ravnanje družbi prepovedano, se ne more uspešno sklicevati na koristi iz tega ravnanja.
razlogi za razrešitev upravitelja - finančno prestrukturiranje
Zgolj na podlagi trditev upnikov v tem postopku ni mogoče presojati, ali terjatve le-teh res izvirajo iz dejanskih stanj, ki so v bistvenem enaka. To bo stvar presoje v pravdnih postopkih, ki bodo začeti zaradi ugotovitve obstoja upnikovih terjatev. Na podlagi trditev upnikov in upraviteljevega odgovora nanje pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi bilo upraviteljevo prerekanje pritožnikovih terjatev očitno neutemeljeno.
Finančno prestrukturiranje dolžnika je mogoče le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Pritrditi je razlogom napadene sodbe, da je kaznivo dejanje krive izpovedbe storjeno tedaj, ko se v njej navaja kaj neresničnega, torej nek dogodek ki se ni pripetil ali pa se je pripetil drugače, v zavesti storilca pa je, da neresnični dogodek prikazuje kot resničen. Sodišče prve stopnje ima prav, ko razlaga, da ni podana kriva izpovedba, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje. Sodišče prve stopnje je na osnovi trdnega prepričanja obeh obdolženk, da izpovedujeta verodostojno, zaključilo, da obstaja dvom glede njunega zavedanja neresničnosti tega, kar s svojima izpovedbama potrjujeta torej je podvomilo v obstoj zavestne sestavine naklepa kot krivdne oblike, v kateri bi naj storili očitani jima kaznivi dejanji. Ko obstaja dvom glede te sestavine naklepa, pa je odveč sklepanje o obstoju voljne sestavine navedene krivdne oblike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007811
OZ člen 604, 604/3. - člen 21, 21/2. ZPP člen 243.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - investicijsko vzdrževanje objekta - ogrevanje - običajna raba stvari - obrabljenost stvari zaradi običajne rabe - odgovornost najemnika - opustitve - povrnitev škode - bančna garancija - vnovčitev bančne garancije - dokazovanje z izvedencem - izvedenec gradbene stroke
Poslabšanje stvari zaradi poteka časa in obrabe sta sestavna dela namena najemne pogodbe in za to poslabšanje najemnik ne odgovarja, saj iz tega naslova plačuje najemnino.
Odgovor na vprašanje, kakšna je narava del, ki so bila opravljena po računu, lahko poda le izvedenec in pritožbeno izpostavljene izpovedbe prič o tem, upoštevajoč, da te ne razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem (243. člen ZPP), ne morejo biti odločilne in na verodostojnost izvedenskega mnenja ne vplivajo.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - zamuda s plačilom sodne takse - primerna skrbnost - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sojenja v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja - nesklepčnost predloga - zamuda materialnopravnega roka
Predlagatelji niso navedli opravičenega razloga za zamudo, saj se kot razlog za zamudo pri plačilu sodne takse sklicujejo na to, da je bil tretji predlagatelj v času, ko bi morali sodno takso plačati, na službeni poti v tujini.
Strinjanje državne tožilke s predlogom, da obsojenec preostalo enotno kazen prestane na odprtem oddelku v R., ni odločilnega pomena, saj v nepravi obnovi postopka, kot je že bilo obrazloženo, zavoda za prestajanje kazni zapora v izreku sodbe sodišče ne more določiti, ker za to ni pristojno.
zamudna sodba - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - kršitev najemne pogodbe - poslovna odškodninska obveznost - protipravnost
Najemno razmerje je prenehalo, sodišče prve stopnje je zelo jasno razložilo, da pogodba, ki je veljala do 28. 8. 2016, ni bila izrecno podaljšana, in da se je tožena stranka izselila, torej je nastopila okoliščina iz že citiranega 5.2. člena najemne pogodbe, ki preprečuje samodejno podaljšanje najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno navedlo tudi, da ni kršitve pogodbe, saj je le-ta prenehala in tako ni elementa protipravnosti za nastanek odškodninske obveznosti, niti ni mogoče zahtevati izpolnitve pogodbe (plačilo najemnine) od tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008613
OZ člen 341. ZPP člen 337, 337/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6.
odpoved zastaranju - izrecno pooblastilo za pripoznavo - prekluzija dokazov - nastanek obveznosti obračuna DDV - pisna pripoznava zastarane obveznosti
Drži torej, da na razlago izjave o pripoznavi zastarane obveznosti v večji meri vplivajo interesi izjavitelja, vendar pa ne absolutno, tako da bi jih lahko razlagali le upoštevaje njegove (trenutne) interese in iztrgano iz konteksta vseh okoliščin ob podaji (pisne) izjave. Treba jo je treba razlagati v mejah zapisa in okoliščin ob njeni podaji. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ob dokazni oceni zaslišanja prič, ki so bile prisotne na sestanku, in gramatikalni razlagi izjave na zapisniku ugotovilo, da je tožena stranka pripoznala dolg iz naslova dodatnih del za gradnjo objekta za šolanje službenih psov.
Pritožbene navedbe tožene stranke, da bi morali imeti udeleženci na sestanku pisno pooblastilo uprave DARS d.d. za pripoznavo dolga, ni sprejemljivo. Iz zapisnika namreč izhaja, da so se udeleženci na strani naročnika, torej tožene stranke, predstavljali kot naročnik, torej kot DARS d.d. in navedli, da se dodatna dela prizna v znesku, kot bo dogovorjen s poravnavo. Glede na izpovedbe obeh prič je bil tak način obravnave zahtevkov za plačila običajna praksa med pravdnima strankam in nikoli ni bilo izpostavljeno vprašanje pooblastil za potrjevanje tega, kar so se dogovorili.
Določba šestega odstavka 33. člena ZDDV-1 določa, da v primeru, če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Glede na vse navedeno je sodišče druga stopnje pravilno zavrnilo del tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na obračun 22 % stopnje DDV, ker je v času nastanka davčne obveznosti, to je do konca leta 2008, ko je opravila storitev, veljala 20 % stopnja DDV.
Vloga ne vsebuje temeljnega podatka, ki je potreben, da se zoper določeno osebo uvede ali nadaljuje kazenski postopek, in sicer imena in priimka ter osebne podatke osebe, ali oseb, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007820
- člen 7, 7/3. ZGD-1 člen 263, 263/1.
stroški pravdnega postopka - zastopanje več strank - nagrada za postopek za zastopanje večih strank - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - nakup poslovnega deleža - odškodnina - odgovornost poslovodje - odgovornost prodajalca
Vsaka od obeh toženk je bila upravičena zahtevati povrnitev svojih stroškov prvostopenjskega postopka. V tej zadevi zahtevka zoper prvo in drugo toženko namreč nista temeljila niti na istem dejanskem niti na istem pravnem temelju.