umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za zastopanje - nagrada za sestavo vloge
Toženec, ki je odgovor na tožbo sestavil sam, ni upravičen do nagrade za odgovor na tožbo. Pravico do nagrade ima odvetnik in druge osebe, ki jim zakon to pravico priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007737
ZFPPIPP člen 68, 69, 121, 121/1. OZ člen 432. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
preizkus terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pristop k dolgu - prevzem dolga - pogodbena kazen - očitek protispisnosti
Pogodbena kazen je lahko posledica kršitve kreditne pogodbe, nikakor pa ni "odplačevanje obveznosti po pogodbah".
Bodoča kazen za morebitno kršitev pogodbe ni mogla biti del pristopa k dolgu, ki takrat sploh še ni obstajal, prav tako pa ta terjatev tudi glede na pogodbena določila ni bila del prevzema dolga.
trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - neprerekana dejstva - obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede na toženčevo pavšalno prerekanje ostalih terjatev, zadostila, toženec pa ne (7. člen ZPP).
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z nerazpisom naroka (katerega razpis je sicer toženec v vlogi z dne 20. 2. 2017 res predlagal). Iz povedanega je razvidno, da je med pravdnima strankama prišlo do spora le v zvezi s terjatvijo, ki se je nanašala na komunalne odpadke (smeti). Ker tožnica za svojo trditev, da smeti redno odvaža, ni predlagala nobenega dokaza (dokazno breme pa je bilo na njej), je sodišče utemeljeno sledilo ugovoru toženca, da temu ni tako, s čimer o sporu med pravdnima strankama ni bilo več mogoče govoriti. Odločbo je tako sodišče prve stopnje lahko izdalo brez razpisa naroka (prvi odstavek 454. člena ZPP).
ZPP člen 151, 243, 249, 249/1. - člen 45, 46, 51, 52.
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - dopolnilno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - potrebni pravdni stroški
Izvedenec je upravičen do nagrade, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnitev mnenja le, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. Navedeno pa ne pomeni, da izvedenec v primeru, ko je sodišče o istem obsegu naloge od njega zahtevalo pisno in ustno podajo mnenja, ni upravičen do nagrade tako za pisno mnenje kot tudi do nagrade za ustno podajanje mnenja.
stroški pravdnega postopka - delni umik tožbe - končni uspeh stranke v pravdi - potrebnost stroškov - dopolnitev tožbe - nagrada odvetnika
Pritožnik utemeljeno navaja, da je pravda po delnem umiku tožbe (ki ga je tožeča stranka podala še pred odstopom zadeve pravdnemu sodišču), kateremu tožena stranka ni nasprotovala, tekla le še glede zneska 4.914,91 EUR z obrestmi, s katerim je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračunavanje uspeha glede na prvotno vtoževani znesek 8.360,00 EUR z obrestmi.
Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP mora presojati, ali so bili stroški, ki jih je stranka priglasila, potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči po skrbni presoji vseh okoliščin.
kaznivo dejanje velike tatvine - odmera kazenske sankcije - olajševalne in oteževalne okoliščine
Ko se pritožba zavzema za določitev nižje kazni zapora od določene v prvostopni sodbi, prezre težo storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v okoliščini, da je obdolženi dejanje storil v sostorilstvu skupaj s posebej obravnavanim starejšim mladoletnikom in po predhodnem dogovoru, kot je to razvidno iz opisa kaznivega dejanja. Navedeno daje storjenemu kaznivemu dejanju večjo težo, kot mu ga pripisuje pritožba in ne dopušča izreka blažje kazenske sankcije od tiste, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Zato pritožba zagovornika ne more biti uspešna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 127, 127/2, 127/2-1, 331. ZPP člen 5, 340, 360, 360/1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - nepravočasna pritožba - zavrženje pritožbe - pravica tretjega - izločitvena pravica - pravica do poštenega sojenja
Pritožnik v ničemer ne izpodbija dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, to je, da je bil sklep o prodaji objavljen 9. 1. 2017, zavržena pritožba pa je bila vložena po pošti 15. 9. 2017, kar je izven 15-dnevnega pritožbenega roka iz 1. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP.
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 resda določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije in stroškov izobraževanja. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
začetek osebnega stečaja - terjatev - standard verjetnosti terjatve - pavšalno prerekanje
Za začetek stečajnega postopka mora biti terjatev zoper dolžnika ugotovljena do standarda prepričanja. Ta standard mora biti izpolnjen glede vseh relevantnih dejstev, upoštevaje pri tem trditveno in dokazno breme, ki ga opredeljuje materialnopravni predpis. Dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam o trajnejši nelikvidnosti ni nasprotoval, pač pa je nasprotoval upnikovim trditvam o dejstvih, s katerimi je upnik utemeljeval obstoj terjatve do dolžnika.
Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost podpisov nikakor ne more zadoščati, da bi sodišče dvomilo v verodostojnost notarsko overjenih listin. Pavšalnih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev se ne upošteva, kar je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot pravne teorije.
ZSPDPO člen 3, 3-3, 3-4, 4, 4/2, 16, 16/2. KZ člen 261, 261/3, 261/4.
opis kaznivega dejanja - blanketna norma - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - dopolnilna norma
Drugi odstavek 4. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) določa metodo, ki omogoča najugodnejše rezultate za lokalno skupnost.
Ker je v 3. točki 3. člena ZSPDPO opredeljeno tudi pridobivanje stvarnega premoženja države oz. lokalne skupnost, ki pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, je brez kakršnegakoli dvoma, da mora lokalna skupnost, pred sklenitvijo pogodbe pridobiti ustrezno cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Jezikovna razlaga in usmeritev v zvezi s tem samo na drugi odstavek 16. člena in 4. točko 3. člena ZSPDPO je pravno pomotno, zaradi česar tudi po oceni pritožbenega sodišča dejstveni opis vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ.
Opis dejanja iz zasebne tožbe obdolženki očita opustitev izvedbe konkretnih ukrepov v smeri odvračanja nastanka premoženjske škode zasebnemu tožilcu ter s tem opustitev postopanja v skladu z 109. člena ZZZDR, pri tem pa ne konkretizira njenega dolžnega ravnanja oziroma ne pove, kateri pa so bili tisti konkretni ukrepi, ki bi jih obdolžena za zaščito premoženjskih interesov zasebnega tožilca morala podvzeti. Njeno dolžno ravnanje bi moralo biti konkretizirano v samem opisu dejanja in za sklepčnost obtožbe ne zadošča, da je morebiti na ukrepe, ki naj bi jih opustila, mogoče sklepati iz obrazložitve obtožbe.
ZNP člen 35, 35/2, 35/3, 126, 130. ZPP člen 168, 168/2, 319, 319/2.
odločitev o skupnih stroških - že pravnomočno razsojena stvar - kritje stroškov med nepravdnim postopkom
Plačilo sodne takse, katere zavezanec ob vložitvi predloga je bil predlagatelj, predstavlja del stroškov postopka (drugi odstavek 168. člena ZPP), vrnitev katerih je predlagatelj zahteval že v podanem predlogu. Gre torej za skupne stroške, ki sta jih skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZNP dolžni nositi obe stranki postopka
zapuščinski postopek - sporna dejstva med dediči - spor med dediči o veljavnosti oporoke - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - napotitev dedičev na pravdo
Predpogoj za pravilno odločitev o napotitvi na pravdo je, da se razčisti, katera so tista dejstva, ki so med dediči sporna in v zvezi s katerimi je potrebno zapuščinski postopek, ker je od njih odvisna velikost dednega ali nujnega deleža oziroma vštevanje v delež, prekiniti. Tega prvostopenjsko sodišče ni storilo, saj ni obrazložilo obstoj katerih daril je med dediči sporen.
zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - bolezen odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije
Okoliščine, ki so zahtevale večjo stopnjo skrbnosti, so obstajale tudi v tem primeru, ko se je tožena stranka odločila vložiti revizijo tik pred zdajci: pet dni pred potekom roka, in to v petek, šele v ponedeljek je bilo dano pooblastilo za sestavo revizije, pooblaščenec je ocenil, da bosta za sestavo zadoščala torek in sreda, pri čemer je imel pooblaščenec v torek dopoldan na sodišču obravnavi. Upoštevajoč slednje in dejstvo, da so se bolezenski znaki pri pooblaščencu nakazovali že cel torek, jasno pa je bilo, da je v sredo zadnji dan za vložitev revizije, se višje sodišče strinja, da ni podan upravičen vzrok za zamudo, ki mora pri odvetniku dosegati standard nepredvidljivosti in neodvrnljivosti.
ZPP člen 86, 95, 95/2, 98, 98/5, 394. ZPP-D člen 17. URS člen 22, 23.
pooblastilo za izredno pravno sredstvo - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem
Novo pooblastilo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. Hkrati je pooblastilo posebno, saj mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011153
ZKP člen 383, 383/1, 391.
odmera kazni - olajševalna okoliščina
Iz obrazložitve napadene sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni kot bistveno olajševalno okoliščino upoštevalo tudi dejstvo, da je obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ki je bilo posledica organske možganske okvare in nastalega možganskega psihosindroma, kot je to navedeno v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe in obrazloženo z mnenjem izvedenca psihiatra mag. M.V., dr. med., katerega vsebina je povzeta v razlogih sodbe.
ZST-1 dejstva stečajnega postopka ne šteje za okoliščino, ki bi sama po sebi opravičevala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Enako velja za trditve, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb. To pa pomeni, da je treba tudi v teh primerih v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 pri sprejemu odločitve upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008578
ZIZ člen 272. ZDR-1 člen 85, 85/2. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - izostanek z zagovora - zdravstveno stanje delavca - trditveno in dokazno breme
Sodna praksa je zavzela stališče, da samo opravičilo izostanka na zagovor zaradi bolniškega staleža ne zadostuje, temveč je potrebno navesti vse pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje, da upnica ni zmožna zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na kršitev pravice do zagovora. Bolniški stalež namreč ni vedno opravičljiv razlog za to, da se upnica ne odzove na zagovor. Zgolj obvestilo o bolniškem staležu brez pojasnil o okoliščinah o zdravstvenem stanju upnice tako samo po sebi še ni razlog za preložitev zagovora.
Kot ustrezno medicinsko dokumentacijo ne gre šteti le zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti niti potrdilo z navedbo diagnoze, temveč tudi vsa druga potrdila, priporočila in izjave osebnega zdravnika o tem, da je ravno zdravstveno stanje upnice takšno, da onemogoča udeležbo upnice na zagovor. Ne zahteva se navedba diagnoze, temveč ugotovitve osebnega zdravnika, da je počutje in stanje upnice takšne narave, da se upnica ni sposobna udeležiti zagovora.
nagrada in stroški izvedenca - povračilo nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Če stranka meni, da izvedenec določene okoliščine ni (pravilno) pojasnil, ali da so v njegovem mnenju pomanjkljivosti, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka oziroma v pritožbi zoper končno odločitev. Ni pa to razlog, zaradi katerega izvedenec ne bil upravičen do nagrade in povračila stroškov za opravila, ki mu jih je naložilo sodišče.
ZPP člen 139b, 139b/4, 142, 142/1, 142/2. - člen 8, 8/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - navadna vročitev - poštni predal - vročanje v poštni predal - vročilnica - fikcija vročitve - zamuda roka - zavrženje predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da sta bila pozivna sklepa sodišča prve stopnje naslovniku (pooblaščencu prvo in drugo toženke) puščena v poštnem predalu dne 2. 10. 2017. Skladno z določbo četrtega odstavka 139.b člena ZPP se šteje, da je bila na ta dan vročitev opravljena. Na to dejstvo pa je bil naslovnik tudi opozorjen na zadnji strani ovojnice - prim. drugi odstavek 8. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku.