kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor na grozovit način - eventualni naklep - sostorilstvo - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno slikovno snemanje - privolitev oškodovanca
S tem, ko sta oba obtoženca oškodovanca skupaj tepla, ga s pestmi udarjala po glavi in ga brcala, sta dejanje storila v sostorilstvu, saj sta skupaj izpolnjevala zakonske znake kaznivega dejanja, pri čemer ni bistveno, kdo je oškodovancu povzročil posamezne poškodbe.
Neupravičen je vsak slikovni posnetek drugega, če slednji nanj ne pristane. Oškodovanec privolitve za snemanje in objavo posnetka zaradi poškodb, ki sta mu jih prizadejala obtožena, ni mogel dati, saj se dogajanja ni več zavedal.
ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 112, 112/1, 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je tožnici pravilno pojasnilo, da je napačno vložila tožbo pri toženi stranki, ki jo je odstopila prvostopenjskemu sodišču 8. 5. 2017 in šele ta dan se šteje, da je bila izročena pristojnemu sodišču. To pa pomeni, da je bila vložena nepravočasno, po izteku 30 dnevnega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - dolžnost obveščanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dne 3. 7. 2016 toženo stranko obvestil o razlogih svoje odsotnosti z dela in s tem je izpolnil svojo dolžnost obveščanja po 36. členu ZDR-1 in zato v ravnanju tožnika ni podan odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Je pa tožnik s tem, ko je v času od 1. 7. 2016 do 25. 7. 2016 neopravičeno izostal z dela, huje kršil delovne obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je z opisanim ravnanjem kršil svoje pogodbene obveznosti vestnega opravljanja dela na delovnem mestu, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanja pri delodajalca. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker izredna odpoved delodajalca v tem primeru učinkuje naslednji dan po vročitvi odpovedi (tožniku je bila odpoved vročena dne 21. 9. 2016), je sodišče pravilno spremenilo datum, da je delovno razmerje tožnika pri toženi stranki trajalo do 22. 9. 2016.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Tožnici v zvezi z odgovorom na vprašanje "če živite v zakonski zvezi - ali je vaš zakonec zaposlen?" pod točko 2.2 na izjavi o premoženjskem in socialnem stanju z dne 13. 9. 2015, ki jo je tožena stranka dala v reševanje delavcem v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, ni mogoče očitati goljufivega namena oziroma, da bi podala neresnične podatke o svojem socialnem stanju z namenom, da bi ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Ker iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je tožnica prikazovala ali prikrivala dejanske okoliščine o svojem samskem statusu, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnici očitano ravnanje nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po določbi 211. člena KZ-1 niti ni tožnici mogoče očitati kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato v konkretnem primeru ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZKP člen 158, 158/1, 285e. ZObr člen 32. ZNPPol člen 33.
predobravnavani narok - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - predlog za izločitev dokazov - pristojnost OVS za vodenje predkazenskega postopka - kaznivo dejanje zaposlenega na MORS - razlogi za sum - zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je predlog obdolženega A. A. za izločitev dokazov prejelo na predobravnavnem naroku dne 28. 10. 2016 in nadaljevanju slednjega dne 25. 11. 2016. Predobravnavni narok je sodišče opravilo na podlagi XIX.a poglavja določb ZKP in obdolženca med drugim poučilo tudi, da lahko na naroku, če ne prizna krivde, predlaga izločitev nedovoljenih dokazov. Na podlagi 285.e člena, ki je umeščen v XIX.a poglavje ZKP, pa je prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko odločilo o obdolženčevem predlogu za izločitev dokazov in ker ima po določbi drugega odstavka 285.e člena ZKP obdolženec pravico do pritožbe, slednjo sodišče druge stopnje tudi vsebinsko obravnava.
Upoštevaje ustavno odločbo št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je toženec v konkretni zadevi, glede na to, da je z odločbo z dne 6. 6. 2015 potrjeno z dokončno odločbo z dne 17. 2. 2016 po uradni dolžnosti ponovno odmeril sorazmerni del starostne pokojnine, ker je ugotovil, da je tožnik prejel tudi del plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup, pravilno na novo odmerjeni sorazmerni del starostne pokojnine priznal za čas od 1. 7. 2015 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje.
nadomestilo za invalidnost - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je s tožbenim zahtevkom, ob odpravi nepravilnih in zakonitih zavrnilnih odločb toženca o pravici do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, priznanje nadomestila, izrecno uveljavljal od 1. 6. 2016 dalje. Ker mu je sodišče prve stopnje pravico do nadomestila za invalidnost, ki mu jo je ob pravilni uporabi materialnega prava edino mogoče priznati, priznalo že od 1. 1. 2013 dalje, mu je prisodilo več, kot je uveljavljal, saj mu je nadomestilo priznalo za daljše obdobje od vtoževanega. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek.
obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odreditev in trajanje pripora - sorazmernost - manjkajoči razlogi
Kot pravilno izpostavlja pritožnik so merila, na podlagi katerih se presoja razumnost trajanja pripora: 1) dolžina pripora; 2) primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja; 3) posledica pripora za obtoženca; 4) prispevek obtoženca k trajanju pripora; 5) zapletenost primera ter 6) ravnanje tožilstva in sodne veje oblasti. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le splošno primerjavo med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja, do ostalih meril pa se ni opredelilo, ima pritožnik prav, da izpodbijani sklep nima razlogov. Zaradi tega pritožbeno sodišče ne more presoditi utemeljenosti zatrjevane kršitve ter v tej posledici ne more odgovoriti na konkretizirane pritožbene navedbe, da gre v obravnavani zadevi za počasno ravnanje sodne veje oblasti, oziroma, da je delovanje sodne veje oblasti v postopku z zgolj dvema obtožencema nerazumno počasno, da obtoženec ni z ničemer prispeval k trajanju pripora, da gre za nezapleteno zadevo ter da obtoženec že trpi posledice pripora. Pritožbeno sodišče manjkajočih razlogov ne more nadomestiti, saj bi s tem obrambi odvzelo pravico do pritožbe (pravnega sredstva) iz 25. člena Ustave RS, ki bi jo imela, če bi izpodbijani sklep imel razloge, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti v okviru pritožbenih navedb.
ZDR-1 člen 37, 39, 39/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZKnj-1 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - konkurenčna prepoved - pisno soglasje
Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja s tem, ko je v lastnem imenu in za svoj račun na podlagi sklenjene avtorske pogodbe sodeloval z drugo družbo pri projektu izdaje avtobiografije, opravljal delo, ki sodi v okvir dejavnosti tožene stranke in s katero ji je konkuriral. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker za opravljanje dela ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je s takšnim ravnanjem kršil konkurenčno prepoved, kot je določena v 39. členu ZDR-1.
zavrženje tožbe - postopek izbire kandidata - kršitev prepovedi diskriminacije - rok za sodno varstvo - neizbran kandidat
Pri presoji pravočasnosti vložitve tožbe za plačilo odškodnine zaradi zatrjevane diskriminacije pri neizbranem kandidatu je potrebno uporabiti določbo 5. odstavka 200. člena ZDR-1, po kateri lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, zahteva v roku 30 dni od prejema obvestila delodajalca sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
ZP-1 člen 144, 144/5. ZST-1 člen 11, 12, 12/2,12/3.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek družine - dohodek na družinskega člana - štipendija
Sodišče bi šele na podlagi ugotovitve višine dohodka na posameznega družinskega člana lahko zanesljivo presodilo, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje, ki mu ga po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča zagotavljajo starši. Če so namreč dohodki staršev nizki, je možno, da tudi ob upoštevanju štipendije, ki naj bi jo prejemal storilec in vseh oseb, ki so jo storilčevi starši dolžni preživljati, dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) tako nizek, da ne dosega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je tako lahko kljub temu, da storilca preživljajo starši, storilčevo preživljanje s plačilom sodne takse ogroženo.
stroški postopka - razlogi sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pripoznava zahtevka - povračilo pravdnih stroškov - nagrada za narok
Sodišče prve stopnje zavrnitve toženčevega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljilo z ugotovitvijo, da je bilo o spornih toženčevih stroških že odločeno. Toženec torej upravičeno očita izpodbijanemu sklepu, da ni ustrezno obrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v program - opozorilo o posledicah
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče storilca ni izrecno opozorilo na posledice, v kolikor v roku 15 dni sodišču ne bi posredoval dokazila o vključitvi v ustrezen program. Nenazadnje že sam zagovornik v nadaljevanju poudarja, da tako opozorilo izhaja iz pravnega pouka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je povsem pravilno in ustrezno, saj v nasprotju s pritožbenimi navedbami ZP-1 ne določa izrecno, da bi tak pravni pouk oz. opozorilo o posledicah moralo izhajati iz samega izreka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s prijavo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zamudil zaradi nejasnosti sklepa z dne 18. 9. 2017. V sklepu z dne 18. 9. 2017 je namreč bilo večkrat jasno poudarjeno, da se mora storilec prijaviti v dva različna programa in predložiti sodišču dokazilo o vključitvi za vsakega od programov. Če storilec sicer jasnega sklepa ni pravilno razumel, je to mogoče pripisati le storilčevemu površnemu branju ali razumevanju sklepa, ki pa ne more biti razlog za neizpolnitev obveznosti, ki bi bil objektivne narave tj. razlog, ki je izven sfere storilčevega delovanja.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le neizpolnjevanje tistih obveznosti, ki jih sodišče določi na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Tako stališče je resda zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu EPVDp 21/2016, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo IV Ips 3/2017 z dne 18. 5. 2017 pojasnilo, da je tako stališče zmotno
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preložitev naroka - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
V primeru zamude naroka, je nenadna in nepredvidljiva bolezen upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka.
Na pritožbene razloge, ki obravnavajo dejstva, potrebna za presojo veljavnosti imenovanja upravnika in utemeljenost zahtevka, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je sodba izdana zaradi domneve, da toženec zahtevek pripoznava. Ker spora med strankama ni več, ni potrebno presojati, ali so zatrjevana dejstva izkazana in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00006744
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 11, 11/4, 13, 13/1, 13/2. ZIZ člen 62.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - delna oprostitev taksne obveznosti - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - učinkovanje taksne oprostitve - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
V pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, se stranka ne more sklicevati na taksno oprostitev, ki jo je dosegla v izvršilnem postopku.
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 3, 480, 480/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stvarne napake - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - upoštevanje roka po uradni dolžnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepozne navedbe - načelo avtonomije volje strank
Ugovor, da tožena stranka v zakonskem roku enega leta ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, in da je zato izgubila pravice iz tega naslova, tožeča stranka prvič podaja šele v pritožbi, kar je glede na izrecno določbo 453. člena ZPP prepozno. Po uradni dolžnosti pa sodišče poteka tega roka ne sme upoštevati.
Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, češ da sodišče ne bi smelo nuditi varstva toženi stranki, ki da si je samovoljno zadržala kupnino, čeprav je bil les iz druge dobave brezhiben. In sicer že zato, ker opisano postopanje tožene stranke ni bilo samovoljno, temveč rezultat dogovora pravdnih strank. V takšnem dogovoru pa višje sodišče ne vidi nič nedopustnega oziroma nemoralnega. Nasprotno; tak dogovor je po oceni višjega sodišča v skladu z načelom avtonomije oziroma prostega urejanja obligacijskih razmerij.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - kdo so uporabniki stanovanja - član gospodinjstva - dejansko bivališče - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ker je mož toženke v njenem stanovanju dejansko bival, je toženka dolžna upravniku stavbe plačati stroške v višini, kot veljajo za dva uporabnika posamezne stanovanjske enote.
V sporu majhne vrednosti sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa je načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih bistvenih kršitev določb postopka.
OZ-UPB1 člen 82, 83, 103, 569, 1012. ZPP-UPB3 člen 7, 72, 353. ZFPPIPP-UPB8 člen 67, 67/2, 227, 227/1, 251, 252, 386.
poroštvo - posojilna pogodba - neizpolnjevanje obveznosti - razlaga določil pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - dvom strank v nepristranskost sodnikov
Nesmiselno je, da bi drugi toženec jamčil za obveznosti posojilodajalke le, če bi od pogodbe odstopila glavna dolžnica. Do odstopa glavne dolžnice od pogodbe bi namreč lahko prišlo, če posojilodajalka ne bi izpolnila svoje obveznosti - če ne bi izročila določenega zneska denarja glavni dolžnici (569. člen OZ). V tem primeru obveznost vračila posojila niti ne bi nastala in bi bilo tudi poroštvo brez smisla oziroma ne bi bilo nobene obveznosti glavne dolžnice, za katero bi poroki jamčili.
Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).