DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009718
ZIZ člen 272, 272/2.. ZDSS-1 člen 43.. ZDT-1 člen 2, 72, 72/1, 72/1-7, 74.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - službeno razmerje - državni tožilec - prenehanje funkcije
Tožnica kot državna tožilka in funkcionarka je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo in ne v delovnem razmerju, saj ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Obstoj državnotožilske službe in službenega razmerja državnega tožilca je vezan na državnotožilsko funkcijo in ko preneha ta funkcija, posledično preneha tudi službeno razmerje (državnotožilska služba).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodna praksa je jasna, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev, delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev, odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Ker tožena stranka ni dokazala, da je pri vseh kandidatih dosledno uporabila enake kriterije je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila opredelitev tožnice kot presežne delavke v nasprotju s kriteriji, ki si jih je tožena stranka sama določila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009694
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - krivdna odgovornost - varno opravljanje delovnega procesa - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Nesreča pri delu se je zgodila spornega dne, ko se je tožnik med interventnim odpravljanjem okvare v vodovodnem omrežju za sodelavcem spustil v jamo, ki je bila izkopana z bagrom približno 3 metre globoko in 2 metra široko, nato pa so se med opravljanjem ogleda v jami porušile zemeljske plasti tako, da je tožnika zasulo do prsnega koša, zasut pa je ostal 10 do 15 minut, dokler ga niso izkopali in izvlekli iz jame. Tožnik ni imel s strani tožene stranke navodil za varno delo v izkopih, saj mu je skupinovodja odredil, naj gre v jamo, pogleda za material in pripravi teren za popravilo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo v navedenem škodnem dogodku, ker ni sprejela in izvajala vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 28, 29, 39a, 202, 202/8, 398, 399.. ZPol člen 87.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 87. člena ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že zavzelo stališče v več zadevah. Štelo je, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi z določbami ZPol se šteje, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. ZPIZ-2 namreč v 39.a členu določa, da zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona se mu, če se zato odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nadurno delo
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da naj bi tožena stranka oziroma tožniku nadrejena delavca izvajala nad tožnikom konstantne pritiske in ga zmerjala za nesposobnega in počasnega ter mu grozila z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vsako morebitno nesoglasje med delavcem in nadrejenimi ne predstavlja dejanja mobinga, še posebej, če je to ravnanje delodajalca zakonito glede na določila ZDR in interne akte (npr. odredba o delovnem času), ki veljajo pri delodajalcu.
Tožena stranka, ki temelju in višini uveljavljane terjatve ne nasprotuje, ne more biti uspešna s pritožbenim uveljavljanjem, da je imela s tožečo stranko ustno dogovorjeno drugačno valuto plačila, katere se je tudi držala. Tožena stranka, ki je tekom postopka sicer takšen dogovor zatrjevala, dokazno breme za dokazovanje takšnega dogovora pa je bilo na njeni strani, drugačne valute obveznosti kot jo je v svoji trditveni dokazni podlagi ponudila tožeča stranka, ki je obstoj zatrjevanega ustnega dogovora tudi zanikala, ni uspela dokazati.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičen predlagatelj - družba ne posluje na poslovnem naslovu - soglasje lastnika k poslovanju na naslovu - zmotna uporaba materialnega prava - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog
Izbrisa pravne osebe iz sodnega registra ni mogoče doseči zgolj s sklicevanjem na zakonske domneve izbrisnega razloga iz drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pač pa je mogoče obstoj izbrisnih razlogov zatrjevati in dokazovati tudi s sklicevanjem na določen konkreten zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki utemeljuje določen izbrisni razlog.
ZFPPIPP v 433. členu lastnika objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, kot upravičenega predlagatelja za začetek postopka izbrisa ne omejuje na posamezen oziroma določen izbrisni razlog in takšne omejitve tudi ni najti v kakšni drugi določbi ZFPPIPP.
Zakon o lekarniški dejavnosti člen 33, 33/3, 34, 34/1, 34/5, 35. ZSReg člen 11, 37, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3.
vpis direktorja javnega zavoda - soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja - pogoj za vpis v sodni register
Zakonske dikcije iz petega odstavka 34. člena ZLD-1, da za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja, ni mogoče razumevati tako, da so s tem mišljeni le pogoji iz 33. člena ZLD-1, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. ZLD-1 v 33. členu določa le formalne pogoje za opravljanje funkcije direktorja zavoda, ki so le predpogoj za njegovo imenovanje. Ker vršilca dolžnosti po petem odstavku 34. člena ZLD-1 imenuje svet zavoda, edina zakonska določba, ki se nanaša na postopek imenovanja, pa je določba prvega odstavka 34. člena ZLD-1, ki je jasna in je ni mogoče razlagati ni nič drugače kot glasi, to je tako, da vršilca dolžnosti imenuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.
posamezna preiskovalna dejanja - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrnitev predloga tožilca za izvedbo preiskovalnih dejanj - skrajšani kazenski postopek - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če se sodnik ne strinja s predlogom tožilca za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, temveč tožilca samo pisno obvesti o tem. To pa pomeni, da se tožilec zoper nestrinjanje sodnika za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne more pritožiti (saj ni odločbe), niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata.
Ali je stvarno in krajevno pristojno za postopek v konkretni zadevi, sodišče ugotavlja na podlagi opisa kaznivega dejanja v tožilčevem zahtevku ter podatkov spisa. Ker mora sodišče ves čas kazenskega postopka paziti na stvarno pristojnost, to pomeni, da sklep o stvarni nepristojnosti sodišča lahko izda preiskovalni sodnik sam, ne da bi moral zahtevati odločitev zunajobravnavnega senata, le-ta pa lahko izda sklep o stvarni nepristojnosti vse do začetka zasedanja sodečega senata (305. člen ZKP).
stroški postopka - razlogi sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pripoznava zahtevka - povračilo pravdnih stroškov - nagrada za narok
Sodišče prve stopnje zavrnitve toženčevega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljilo z ugotovitvijo, da je bilo o spornih toženčevih stroških že odločeno. Toženec torej upravičeno očita izpodbijanemu sklepu, da ni ustrezno obrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo.
OZ-UPB1 člen 82, 83, 103, 569, 1012. ZPP-UPB3 člen 7, 72, 353. ZFPPIPP-UPB8 člen 67, 67/2, 227, 227/1, 251, 252, 386.
poroštvo - posojilna pogodba - neizpolnjevanje obveznosti - razlaga določil pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - dvom strank v nepristranskost sodnikov
Nesmiselno je, da bi drugi toženec jamčil za obveznosti posojilodajalke le, če bi od pogodbe odstopila glavna dolžnica. Do odstopa glavne dolžnice od pogodbe bi namreč lahko prišlo, če posojilodajalka ne bi izpolnila svoje obveznosti - če ne bi izročila določenega zneska denarja glavni dolžnici (569. člen OZ). V tem primeru obveznost vračila posojila niti ne bi nastala in bi bilo tudi poroštvo brez smisla oziroma ne bi bilo nobene obveznosti glavne dolžnice, za katero bi poroki jamčili.
Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preložitev naroka - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
V primeru zamude naroka, je nenadna in nepredvidljiva bolezen upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka.
Na pritožbene razloge, ki obravnavajo dejstva, potrebna za presojo veljavnosti imenovanja upravnika in utemeljenost zahtevka, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je sodba izdana zaradi domneve, da toženec zahtevek pripoznava. Ker spora med strankama ni več, ni potrebno presojati, ali so zatrjevana dejstva izkazana in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
ZP-1 člen 144, 144/5. ZST-1 člen 11, 12, 12/2,12/3.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek družine - dohodek na družinskega člana - štipendija
Sodišče bi šele na podlagi ugotovitve višine dohodka na posameznega družinskega člana lahko zanesljivo presodilo, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje, ki mu ga po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča zagotavljajo starši. Če so namreč dohodki staršev nizki, je možno, da tudi ob upoštevanju štipendije, ki naj bi jo prejemal storilec in vseh oseb, ki so jo storilčevi starši dolžni preživljati, dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) tako nizek, da ne dosega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je tako lahko kljub temu, da storilca preživljajo starši, storilčevo preživljanje s plačilom sodne takse ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00006744
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 11, 11/4, 13, 13/1, 13/2. ZIZ člen 62.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - delna oprostitev taksne obveznosti - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - učinkovanje taksne oprostitve - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
V pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, se stranka ne more sklicevati na taksno oprostitev, ki jo je dosegla v izvršilnem postopku.
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 3, 480, 480/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stvarne napake - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - upoštevanje roka po uradni dolžnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepozne navedbe - načelo avtonomije volje strank
Ugovor, da tožena stranka v zakonskem roku enega leta ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, in da je zato izgubila pravice iz tega naslova, tožeča stranka prvič podaja šele v pritožbi, kar je glede na izrecno določbo 453. člena ZPP prepozno. Po uradni dolžnosti pa sodišče poteka tega roka ne sme upoštevati.
Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, češ da sodišče ne bi smelo nuditi varstva toženi stranki, ki da si je samovoljno zadržala kupnino, čeprav je bil les iz druge dobave brezhiben. In sicer že zato, ker opisano postopanje tožene stranke ni bilo samovoljno, temveč rezultat dogovora pravdnih strank. V takšnem dogovoru pa višje sodišče ne vidi nič nedopustnega oziroma nemoralnega. Nasprotno; tak dogovor je po oceni višjega sodišča v skladu z načelom avtonomije oziroma prostega urejanja obligacijskih razmerij.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - kdo so uporabniki stanovanja - član gospodinjstva - dejansko bivališče - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ker je mož toženke v njenem stanovanju dejansko bival, je toženka dolžna upravniku stavbe plačati stroške v višini, kot veljajo za dva uporabnika posamezne stanovanjske enote.
V sporu majhne vrednosti sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa je načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih bistvenih kršitev določb postopka.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v program - opozorilo o posledicah
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče storilca ni izrecno opozorilo na posledice, v kolikor v roku 15 dni sodišču ne bi posredoval dokazila o vključitvi v ustrezen program. Nenazadnje že sam zagovornik v nadaljevanju poudarja, da tako opozorilo izhaja iz pravnega pouka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je povsem pravilno in ustrezno, saj v nasprotju s pritožbenimi navedbami ZP-1 ne določa izrecno, da bi tak pravni pouk oz. opozorilo o posledicah moralo izhajati iz samega izreka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s prijavo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zamudil zaradi nejasnosti sklepa z dne 18. 9. 2017. V sklepu z dne 18. 9. 2017 je namreč bilo večkrat jasno poudarjeno, da se mora storilec prijaviti v dva različna programa in predložiti sodišču dokazilo o vključitvi za vsakega od programov. Če storilec sicer jasnega sklepa ni pravilno razumel, je to mogoče pripisati le storilčevemu površnemu branju ali razumevanju sklepa, ki pa ne more biti razlog za neizpolnitev obveznosti, ki bi bil objektivne narave tj. razlog, ki je izven sfere storilčevega delovanja.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le neizpolnjevanje tistih obveznosti, ki jih sodišče določi na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Tako stališče je resda zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu EPVDp 21/2016, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo IV Ips 3/2017 z dne 18. 5. 2017 pojasnilo, da je tako stališče zmotno